Sposobnosti človeka se z leti zmanjšujejo, čeprav je vedno referenca "imam toliko in toliko kilometrov prevoženih ali pa vozniško imam že od leta 56". Dinamika se spreminja, ravno tako zaupanje v lastne sposobnosti. Včasih si delal 25.000 km na leto, zdaj samo še 5.000. Zdravje pa tudi ni vedno enako, marsikaj se spremeni v 10 letih, kaj šele v 20 in več. V Sloveniji so itak nadvozniki. Potem pa se ne zna speljati ob zeleni, se rine v rdečo, zapira križišča, smerniki so nekaj kar je brez veze, meglenke se nabija sred belega dneva, prehitevanje kamiona v dežju je kot bi se pripravljal na ekspedicijo, izsiljevanje, spuščanje pešcev, kaj je že to? itd. Vse to srečam dnevno na naših cesta. Nisem idealen voznik, poskušam pa biti aktiven voznik.
Za primer, gledam očeta, leze v 70. Radar tempomat mu je bila povsem nova zadeva. Kamere vau, mrtvi koti noro, travel assist me je že poslal nekam. Na srečo sem mu lahko pokazal vse dobrobiti novih tehnologij, karj je hvaležno sprejel. Danes redno uporablja vse našteto, čeprav vidim, da radar tempomatu še vedno ne zaupa. Nekateri pa nimajo takšne sreče in so še vedno samo nekativni udeleženci v prometu. Z ustrezno podporo institucij se da to odpraviti oz popraviti.