Splošni odgovori Banke Slovenije
Za lažje razumevanje v primerih, če bo banka od vas kdaj kaj zahtevala, objavljamo nekaj glavnih pravil – tudi o obveznosti banke in stranke. In sicer:
Banka je v skladu s 54. v povezavi s 55. členom zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti svojih strank in je posledično zavezana, da v zadostni meri preveri tudi ozadje in namen vsake transakcije, ki ni v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke. V ta namen banke od strank zahtevajo tudi dokazila o izvoru premoženja in sredstev.
Za izvajanje navedenih zakonskih obveznosti v okviru spremljanja poslovnih aktivnosti lahko banka v skladu s svojimi internimi politikami določi natančnejše postopke ter način preverjanja ozadja in namena transakcij.
Obseg informacij, ki jih zahtevajo banke za namen zagotavljanja poznavanja svojih strank, tako ni zakonsko določen in je odvisen od okoliščin posamezne stranke oziroma transakcije in s tem povezanih dejavnikov tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma.
Banke tovrstne informacije zahtevajo v okviru poslovnega razmerja, ki ga imajo sklenjenega s stranko. Stranka tako nima zakonske obveznosti posredovati zahtevanih podatkov, vpliva pa odzivnost in sodelovanje stranke na nadaljevanje poslovnega razmerja med banko in stranko.
Če namreč banka ne more izvesti vseh zahtevanih aktivnosti v okviru pregleda stranke in zagotoviti celovitega poznavanja stranke, mora v skladu s 26. členom ZPPDFT-2 poslovno razmerje prekiniti.
Banki sumov oziroma razlogov za poizvedbo ni treba dodatno razložiti oziroma jih v določenih primerih celo ne sme, stranka pa je tista, ki na koncu presodi, ali bo zahtevane podatke posredovala ali ne.
Ali lahko zahteva vpogled v najemno pogodbo? Nabor informacij in dokumentacije, vpogled v katero lahko zahteva banka, ni zakonsko določen – banka je tista, ki na podlagi podatkov o stranki, s katerimi že razpolaga, oceni, katero dodatno dokumentacijo potrebuje za zagotovitev celovitega poznavanja stranke. Navedeno lahko vključuje tudi vpogled v najemno pogodbo, pravijo na BS.
Kaj mora banka razkriti uradu za preprečevanje pranja denarja? Poročati mora denimo o gotovinskih transakcijah nad 15 tisoč evrov in o nakazilih v države z visokim tveganjem.