Depresija ni bolezen?
- Ustvarjalec teme kravakonj
- Začetni datum
Potem pa opravimo test depresije --COPY --
Test - kako ste depresivni
E-pošta
Natisni
PDF
Avtor STEPress
Beck Depression kazalnik
(Iz knjige dr Samuel Pfeiferja Navijaška'' šibko'')
Vprašalnik je sestavljen iz izjav združene. Preberite pazljivo vsako skupino. Nato v vsako izmed njih izberejo izjavo, ki najbolje opisuje, kako si se počutil ta teden, vključno na današnji dan! Obkrožite število zahtevkov, ki ste jih izbrali. Če se vam zdi bolj primerno kot en zahtevek, lahko izberete več številk. V vsakem primeru, preden se izbere prebral vse kazni v skupini.
A.
0 se ne počutim žalostno.
1. Počutim se žalostno.
2. Žalostna sem ves čas in ne more minilo.
3 Tako sem žalosten ali nesrečen, da ne zmorem.
B.
0 nisem posebej poguma o prihodnosti.
1. Počutim se odsvetuje o prihodnosti.
2. Menim, da nimam ničesar veseliti.
3. Menim, da je brezupno prihodnost in da se stvari ne more izboljšati.
C.
0 čutim, da nisem uspel ljudi.
1. Počutim neuspješnimjim od povprečnega človeka.
2. Ko pogledam nazaj na svoje življenje, vidim veliko napako.
3. Kot oseba, se počutim kot popoln neuspeh.
D.
0 Nekatere stvari bomo še naprej, da bi zadovoljstvo kot prej.
1 ne uživajo nekatere stvari kot prej.
2. bolj smo skoraj nič prinaša užitek.
3. Nič ne moremo biti nezadovoljni ali dolgčas z vsem.
E.
0 se ne počutim posebej kriv.
1 dobršen del časa čutim krivega.
2. Večino časa se počutim krivega.
3. Ves čas počuti krivega.
F.
0 Jaz ne mislim, da so bili kaznovani.
1 čutim, da sem lahko kaznovan.
2. Pričakujem, da bo kaznovan.
3. Menim, da je to moja kazen.
G.
0 ti nisem razočaran.
1 Razočarana sem v sebi.
2. Gadim zase.
3. Sovražim sam.
H.
0 se ne počutim slabše, kot kdorkoli drug.
1. Jaz sem kritičen do sebe za moje pomanjkljivosti ali napake.
2. Ves čas krivdo za svoje napake.
3 sem kriva za vse slabo, kar se dogaja.
I.
0 I ne razmišljajo o samomoru.
1. imam misli na samomor, ampak jaz ne bi zavezati.
2. Želel bi, da bi ubil.
3 Jaz sam bi se ubil, če bom imel priložnost.
J.
0 Ne joči več kot ponavadi.
1. zdaj bolj kot prej sem jokala.
2. Zdaj Držim jokati.
3. Prej sem lahko jokala, zdaj pa ne morem jokati, čeprav bi rad.
K.
0 jezni smo zrasla bolj kot kdajkoli prej.
1. Lažje je razjezil kot prej.
2. Zdaj jezen ves čas.
3. More'm niso jezni stvari, ki me jezi prej.
L.
0 nisem izgubila zanimanje za druge ljudi.
1 Drugi ljudje me zanima manj kot prej.
2. V bistvu sem izgubil zanimanje za druge ljudi.
3 sem izgubil vso zanimanje za druge ljudi.
M.
0 odločitve o kakor tudi kdajkoli prej.
1. sem dal off odločanje bolj kot kdajkoli prej.
2. Imam večje težave pri sprejemanju odločitev, kot prej.
3. ne bi mogli odločiti.
N.
0 Mislim, da ne bom videti nič slabše kot kdajkoli prej.
1. Bojim se, da si star ali nezaželene.
2. Zdi se mi, da je moj nastop sprememb je prišlo, da bi me neprivlačna.
3. Mislim, da si videti grda.
O.
0 I lahko deluje prav tako dobro kot prej.
1. moram še posebej potruditi, da bi začeli delati nekaj.
2. moram biti zelo težko, da bi kaj deluje.
3. To ne deluje.
P.
0 lahko spim kot ponavadi.
1. ne spijo, kot tudi prej.
2. zbudim uro ali dve prej kot običajno, in težko, da bi dobili nazaj spat.
3. sem se zbudil nekaj ur prej, kot prej in ne more več spati.
Q.
0 I ne utrudijo več kot ponavadi.
1 Umar je lažje kot prej.
2. Če kaj storim, sem utrujen.
3 sem preveč utrujen, da bi naredil karkoli radio.
R.
0 nimam apetita šibkejši kot ponavadi.
1. Nimam tako dober apetit kot prej.
2. Moj apetit je veliko slabše zdaj.
3. nimam več apetita.
S.
0 nisem shujšal veliko - če sem že kdaj izgubili težo.
1. Izgubil sem več kot 2 kg.
2. Izgubil sem več kot 5 kg.
3 sem izgubil več kot 7 kg.
T.
0 Zdravstveno me ne skrbi več kot običajno.
1. Skrbi me zaradi fizioloških motenj, kot so bolečine, tesnobe ali trebuhu ali zaprtje.
2. Zelo sem zaskrbljena zaradi zdravstvenih težav in da je težko razmišljati o drugih stvareh.
3 Tako sem zaskrbljen zaradi zdravstvenih težav, ki več in nihče drug ne more
razmišljanje.
U.
0 Zadnje čase sem opazil, da je moje zanimanje za seks spremenilo.
1. Seks me zanima manj kot prej.
2 sem izgubil zanimanje za seks.
3 sem izgubil zanimanje za seks.
Ta test je informativne narave! Obstaja več različnih načinov za interpretacijo rezultatov preizkusa ... Več
Poleg tega
Sešteti vse številke na sprednji strani zaokrožena kazni. Najvišja možna ocena je 63 točk.
Povprečni rezultati
a) Ne Depresija 11 točk
b) Blaga depresija 12-19 točk
c) zmerno depresijo 20-26 točk
d) huda depresija 26 točk
Naslednji diagram vam bo pomagal razvrstiti in ovrednotiti svoje simptome:
Resnost depresije
Rezultat: _____
Motnja razpoloženja: ___
B Izguba upanja: ___
C Občutki zavrnitev: ___
D nezmožnost, da uživajo: ___
E Krivda: ___
F potreba po kaznovanju: ___
G self-sovraštvo: ___
H self-sodba: ___
In samomorilno: ___
J jokav: ___
K Razdražljivost: ___
L motnja v primerjavi z drugimi ljudmi: ___
M neodločnost: ___
Negativna samopodoba: ___
Nezmožnost za delo: ___
P motnje spanja: ___
Q Utrujenost: ___
Pomanjkanje apetita: ___
S Hujšanje: ___
T hipohondrija: ___
Izguba libida: ___
Skupaj: ___
Dr Samuel Pfeifer: Navijaška'' šibko''
Ta knjiga je namenjena tistim, ki ne iščejo strokovnega znanja, ampak želijo razumeti probleme in psihične šibkosti proti ozadju krščanske vere. To je knjiga za pastorjev in laikov, ki so zainteresirani v teh vprašanjih, kakor tudi sorodnike duševnih bolnikov.
Dr Pfeifer razumljiv jezik, pojasnjuje delovanje naših možganov (Je sodobno raziskovalno možgani na dušo nepotrebno mit? Če možgani center, ki nadzoruje človeško bitje, kaj je smisel duše in duha?), Kaj lahko gre narobe, kako skrbeti za duševne bolnike in kako živeti z omejitvami, ki duševna bolezen nujno nalagajo bolnika.
Depresija se lahko imenuje bolezen občutek. Njeno razvrstitev kot duševne bolezni ne bi bilo nič manj resnična ali boleče. To je pogosta bolezen vseh časov, kar vpliva na enem od dvajsetih ljudi.
Depresija je motnja razpoloženja značilno različno od žalosti, razočaranja, osamljenosti, brezupa, dvom vase in krivde. Te težave so lahko zelo intenziven in traja dlje. Dnevne aktivnosti lahko postane težje, vendar se lahko posameznik še vedno lahko z njimi spopasti. Vendar je na tej stopnji občutek nemoči lahko postane tako močan, da lahko samomor zdi edina rešitev.
Oseba, ki je šel skozi hudo obliko depresije, lahko pride do skrajne, nihanje razpoloženja ali celo želje po popolni umik od vsakdanjega življenja in / ali zunanjim svetom. Depresija ni nič treba sramovati in ni znak šibkosti. To je mogoče zdraviti, bodisi z zdravili, zdravljenje in svetovanje, ali kombinacija čustveno zdravljenje.
Test - kako ste depresivni
E-pošta
Natisni
Avtor STEPress
Beck Depression kazalnik
(Iz knjige dr Samuel Pfeiferja Navijaška'' šibko'')
Vprašalnik je sestavljen iz izjav združene. Preberite pazljivo vsako skupino. Nato v vsako izmed njih izberejo izjavo, ki najbolje opisuje, kako si se počutil ta teden, vključno na današnji dan! Obkrožite število zahtevkov, ki ste jih izbrali. Če se vam zdi bolj primerno kot en zahtevek, lahko izberete več številk. V vsakem primeru, preden se izbere prebral vse kazni v skupini.
A.
0 se ne počutim žalostno.
1. Počutim se žalostno.
2. Žalostna sem ves čas in ne more minilo.
3 Tako sem žalosten ali nesrečen, da ne zmorem.
B.
0 nisem posebej poguma o prihodnosti.
1. Počutim se odsvetuje o prihodnosti.
2. Menim, da nimam ničesar veseliti.
3. Menim, da je brezupno prihodnost in da se stvari ne more izboljšati.
C.
0 čutim, da nisem uspel ljudi.
1. Počutim neuspješnimjim od povprečnega človeka.
2. Ko pogledam nazaj na svoje življenje, vidim veliko napako.
3. Kot oseba, se počutim kot popoln neuspeh.
D.
0 Nekatere stvari bomo še naprej, da bi zadovoljstvo kot prej.
1 ne uživajo nekatere stvari kot prej.
2. bolj smo skoraj nič prinaša užitek.
3. Nič ne moremo biti nezadovoljni ali dolgčas z vsem.
E.
0 se ne počutim posebej kriv.
1 dobršen del časa čutim krivega.
2. Večino časa se počutim krivega.
3. Ves čas počuti krivega.
F.
0 Jaz ne mislim, da so bili kaznovani.
1 čutim, da sem lahko kaznovan.
2. Pričakujem, da bo kaznovan.
3. Menim, da je to moja kazen.
G.
0 ti nisem razočaran.
1 Razočarana sem v sebi.
2. Gadim zase.
3. Sovražim sam.
H.
0 se ne počutim slabše, kot kdorkoli drug.
1. Jaz sem kritičen do sebe za moje pomanjkljivosti ali napake.
2. Ves čas krivdo za svoje napake.
3 sem kriva za vse slabo, kar se dogaja.
I.
0 I ne razmišljajo o samomoru.
1. imam misli na samomor, ampak jaz ne bi zavezati.
2. Želel bi, da bi ubil.
3 Jaz sam bi se ubil, če bom imel priložnost.
J.
0 Ne joči več kot ponavadi.
1. zdaj bolj kot prej sem jokala.
2. Zdaj Držim jokati.
3. Prej sem lahko jokala, zdaj pa ne morem jokati, čeprav bi rad.
K.
0 jezni smo zrasla bolj kot kdajkoli prej.
1. Lažje je razjezil kot prej.
2. Zdaj jezen ves čas.
3. More'm niso jezni stvari, ki me jezi prej.
L.
0 nisem izgubila zanimanje za druge ljudi.
1 Drugi ljudje me zanima manj kot prej.
2. V bistvu sem izgubil zanimanje za druge ljudi.
3 sem izgubil vso zanimanje za druge ljudi.
M.
0 odločitve o kakor tudi kdajkoli prej.
1. sem dal off odločanje bolj kot kdajkoli prej.
2. Imam večje težave pri sprejemanju odločitev, kot prej.
3. ne bi mogli odločiti.
N.
0 Mislim, da ne bom videti nič slabše kot kdajkoli prej.
1. Bojim se, da si star ali nezaželene.
2. Zdi se mi, da je moj nastop sprememb je prišlo, da bi me neprivlačna.
3. Mislim, da si videti grda.
O.
0 I lahko deluje prav tako dobro kot prej.
1. moram še posebej potruditi, da bi začeli delati nekaj.
2. moram biti zelo težko, da bi kaj deluje.
3. To ne deluje.
P.
0 lahko spim kot ponavadi.
1. ne spijo, kot tudi prej.
2. zbudim uro ali dve prej kot običajno, in težko, da bi dobili nazaj spat.
3. sem se zbudil nekaj ur prej, kot prej in ne more več spati.
Q.
0 I ne utrudijo več kot ponavadi.
1 Umar je lažje kot prej.
2. Če kaj storim, sem utrujen.
3 sem preveč utrujen, da bi naredil karkoli radio.
R.
0 nimam apetita šibkejši kot ponavadi.
1. Nimam tako dober apetit kot prej.
2. Moj apetit je veliko slabše zdaj.
3. nimam več apetita.
S.
0 nisem shujšal veliko - če sem že kdaj izgubili težo.
1. Izgubil sem več kot 2 kg.
2. Izgubil sem več kot 5 kg.
3 sem izgubil več kot 7 kg.
T.
0 Zdravstveno me ne skrbi več kot običajno.
1. Skrbi me zaradi fizioloških motenj, kot so bolečine, tesnobe ali trebuhu ali zaprtje.
2. Zelo sem zaskrbljena zaradi zdravstvenih težav in da je težko razmišljati o drugih stvareh.
3 Tako sem zaskrbljen zaradi zdravstvenih težav, ki več in nihče drug ne more
razmišljanje.
U.
0 Zadnje čase sem opazil, da je moje zanimanje za seks spremenilo.
1. Seks me zanima manj kot prej.
2 sem izgubil zanimanje za seks.
3 sem izgubil zanimanje za seks.
Ta test je informativne narave! Obstaja več različnih načinov za interpretacijo rezultatov preizkusa ... Več
Poleg tega
Sešteti vse številke na sprednji strani zaokrožena kazni. Najvišja možna ocena je 63 točk.
Povprečni rezultati
a) Ne Depresija 11 točk
b) Blaga depresija 12-19 točk
c) zmerno depresijo 20-26 točk
d) huda depresija 26 točk
Naslednji diagram vam bo pomagal razvrstiti in ovrednotiti svoje simptome:
Resnost depresije
Rezultat: _____
Motnja razpoloženja: ___
B Izguba upanja: ___
C Občutki zavrnitev: ___
D nezmožnost, da uživajo: ___
E Krivda: ___
F potreba po kaznovanju: ___
G self-sovraštvo: ___
H self-sodba: ___
In samomorilno: ___
J jokav: ___
K Razdražljivost: ___
L motnja v primerjavi z drugimi ljudmi: ___
M neodločnost: ___
Negativna samopodoba: ___
Nezmožnost za delo: ___
P motnje spanja: ___
Q Utrujenost: ___
Pomanjkanje apetita: ___
S Hujšanje: ___
T hipohondrija: ___
Izguba libida: ___
Skupaj: ___
Dr Samuel Pfeifer: Navijaška'' šibko''
Ta knjiga je namenjena tistim, ki ne iščejo strokovnega znanja, ampak želijo razumeti probleme in psihične šibkosti proti ozadju krščanske vere. To je knjiga za pastorjev in laikov, ki so zainteresirani v teh vprašanjih, kakor tudi sorodnike duševnih bolnikov.
Dr Pfeifer razumljiv jezik, pojasnjuje delovanje naših možganov (Je sodobno raziskovalno možgani na dušo nepotrebno mit? Če možgani center, ki nadzoruje človeško bitje, kaj je smisel duše in duha?), Kaj lahko gre narobe, kako skrbeti za duševne bolnike in kako živeti z omejitvami, ki duševna bolezen nujno nalagajo bolnika.
Depresija se lahko imenuje bolezen občutek. Njeno razvrstitev kot duševne bolezni ne bi bilo nič manj resnična ali boleče. To je pogosta bolezen vseh časov, kar vpliva na enem od dvajsetih ljudi.
Depresija je motnja razpoloženja značilno različno od žalosti, razočaranja, osamljenosti, brezupa, dvom vase in krivde. Te težave so lahko zelo intenziven in traja dlje. Dnevne aktivnosti lahko postane težje, vendar se lahko posameznik še vedno lahko z njimi spopasti. Vendar je na tej stopnji občutek nemoči lahko postane tako močan, da lahko samomor zdi edina rešitev.
Oseba, ki je šel skozi hudo obliko depresije, lahko pride do skrajne, nihanje razpoloženja ali celo želje po popolni umik od vsakdanjega življenja in / ali zunanjim svetom. Depresija ni nič treba sramovati in ni znak šibkosti. To je mogoče zdraviti, bodisi z zdravili, zdravljenje in svetovanje, ali kombinacija čustveno zdravljenje.
to ne drži: antidepresivi povečajo koncentracijo določenih neurotransmiterjev tako rekoč takoj po zaužitju:
http://en.wikipedia.org/wiki/Major_depressive_disorder#Biological
Po mojem mnenju je potrebno depresijo precej bolj klinično definirati, kot je sedaj - trenuto simptomi depresije segajo od nespečnosti do občutka praznine, žalosti, tesnobe itd - vsaj nekaj teh simptomov je imelo simultano v določenih trenutkih življenja že 99 odstoktov ljudi, če bi šli k zdravniku, bi se jih seveda tudi 'zdravilo'.
IMO občutek praznine ne more biti medicinska kategorija, s čemer se strinja tudi medicina, ki za depresijo zato išče biološke vzroke (ki pa za večino ljudi, ki jim je bila diagnosticirana depresija, ne veljajo - veljajo zgolj za najhujše oblike).
morda si spregledal:
Oz. natančneje: pri hudih oblikah depresije (MDD) antidepresivi delujejo, pri blagih oblikah pa ne:
Oz. če vrnem žogico: vse kar si do sedaj povedal je tvoje mnenj, ki pa je povsem nerelevantno. Tvoja argumentacija je na nivoju homeopatov: mnenje+ad hominem.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20170046
Oz. natančneje: pri hudih oblikah depresije (MDD) antidepresivi delujejo, pri blagih oblikah pa ne:
http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=185157
Oz. če vrnem žogico: vse kar si do sedaj povedal je tvoje mnenj, ki pa je povsem nerelevantno. Tvoja argumentacija je na nivoju homeopatov: mnenje+ad hominem.
Nazadnje urejeno:
Preberi se enkrat..... Teh zdravil je ogromno, vsak deluje na svoj nacin in vsak posameznik reagira na doloceno zdravilo na svoj nacin. Vsi delujejo tako da potrebujejo dolocen cas da sploh zacnejo delovati in dolocen cas za prekinitev. Pri veci je zacetna doza "simobolicna" in je clovek sploh ne zazna.. Govorim o modernih ADjih....
20 ali 30 let nazaj so bile horor storije......
Ni lepo v vsem svojem neznanju rezati tisto kar usesu oz ocesu najbolj ustreza in s tem poskusati bobardirati nekoga ki dejasnko ve kako stvari izgledajo na terenu. Tudi branje (kaj sele pisanje) strokovnega clanka zahteva nekaj edukacije.
Pa da hitro izpodbijemo tvoje sanje:
Pubmed kjer je samo naslov brez clanka si seveda pozabil na zakljucek.
Concllusion prvega clanka: Because they do not incur drug risks, exercise and psychotherapy, which show at benefits at least equal to those of antidepressants, may be a better treatment choice for depressed individuals.
Stvari v JAMI pa tudi povedo nekaj drugega in celo izpodbijajo Kirsha dobesedno.
The randomized, double-blind, placebo-controlled trial is the gold standard for testing treatment efficacy and affords the opportunity to identify patient characteristics that predict differential pharmacological response. Baseline symptom severity is one dimension that may affect treatment outcome. Kirsch et al4 and Khan et al5 presented independent meta-analyses of randomized placebo-controlled trials based on data from the Food and Drug Administration (FDA) clinical trial database. Using mean scores and standard deviations on the Hamilton Depression Rating Scale (HDRS)6 from each study, they examined the effect of baseline symptom severity on the relative efficacy of ADM vs placebo. Kirsch et al found that as the mean baseline HDRS score increased, the magnitude of HDRS change decreased for placebo but remained unchanged for ADM. Khan et al did not find a significant relationship between baseline scores and symptom change for the placebo condition but found greater symptom change in ADM as baseline HDRS scores increased. Thus, both studies found that the greater the baseline symptom severity, the greater the magnitude of the difference favoring ADM over placebo. Kirsch et al inferred from their findings that the minimum baseline HDRS score needed to achieve a clinically meaningful ADM/placebo difference is approximately 28 and that differences are negligible for lower baseline HDRS scores.
One limitation to these meta-analyses is the restricted range of baseline severity scores included in their constituent studies. In the analysis by Kirsch et al,4 only 1 of 35 studies comprised samples with mean baseline HDRS scores lower than 23. As the authors noted, a score of 23 is characteristic of “very severe depression” according to the American Psychiatric Association's Handbook of Psychiatric Measures (which defines mild depression as HDRS scores from 8-13, moderate depression from 14-18, severe depression from 19-22, and very severe depression as ≥23).7 Similarly, each of the studies included by Khan et al5 required a minimum entry score of 20 on the HDRS, meaning that all patients could be classified as severe or very severe. It is likely that a sizable proportion of depressed individuals who start ADM in the community present with severity levels well below this value. In fact, a recent survey of depressed, treatment-seeking outpatients found that 71% of the 503 patients assessed had HDRS scores less than 22.8 There has been a paucity of systematic investigations of the true effect of ADM in patients with less severe depression. Such data are scarce in the FDA database and in the published literature. This is partly the result of the inclusion criteria used for many FDA registration trials in which cutoff scores are imposed at baseline expressly to increase the sensitivity of ADM/placebo comparisons.
Seveda ima celotno natolcevanje skupni imenovalec o depresiji na katero zdravila nimajo vpliva...
Bo se treba malo zgancev pojest.
Pa da hitro izpodbijemo tvoje sanje:
Pubmed kjer je samo naslov brez clanka si seveda pozabil na zakljucek.
Concllusion prvega clanka: Because they do not incur drug risks, exercise and psychotherapy, which show at benefits at least equal to those of antidepressants, may be a better treatment choice for depressed individuals.
Stvari v JAMI pa tudi povedo nekaj drugega in celo izpodbijajo Kirsha dobesedno.
The randomized, double-blind, placebo-controlled trial is the gold standard for testing treatment efficacy and affords the opportunity to identify patient characteristics that predict differential pharmacological response. Baseline symptom severity is one dimension that may affect treatment outcome. Kirsch et al4 and Khan et al5 presented independent meta-analyses of randomized placebo-controlled trials based on data from the Food and Drug Administration (FDA) clinical trial database. Using mean scores and standard deviations on the Hamilton Depression Rating Scale (HDRS)6 from each study, they examined the effect of baseline symptom severity on the relative efficacy of ADM vs placebo. Kirsch et al found that as the mean baseline HDRS score increased, the magnitude of HDRS change decreased for placebo but remained unchanged for ADM. Khan et al did not find a significant relationship between baseline scores and symptom change for the placebo condition but found greater symptom change in ADM as baseline HDRS scores increased. Thus, both studies found that the greater the baseline symptom severity, the greater the magnitude of the difference favoring ADM over placebo. Kirsch et al inferred from their findings that the minimum baseline HDRS score needed to achieve a clinically meaningful ADM/placebo difference is approximately 28 and that differences are negligible for lower baseline HDRS scores.
One limitation to these meta-analyses is the restricted range of baseline severity scores included in their constituent studies. In the analysis by Kirsch et al,4 only 1 of 35 studies comprised samples with mean baseline HDRS scores lower than 23. As the authors noted, a score of 23 is characteristic of “very severe depression” according to the American Psychiatric Association's Handbook of Psychiatric Measures (which defines mild depression as HDRS scores from 8-13, moderate depression from 14-18, severe depression from 19-22, and very severe depression as ≥23).7 Similarly, each of the studies included by Khan et al5 required a minimum entry score of 20 on the HDRS, meaning that all patients could be classified as severe or very severe. It is likely that a sizable proportion of depressed individuals who start ADM in the community present with severity levels well below this value. In fact, a recent survey of depressed, treatment-seeking outpatients found that 71% of the 503 patients assessed had HDRS scores less than 22.8 There has been a paucity of systematic investigations of the true effect of ADM in patients with less severe depression. Such data are scarce in the FDA database and in the published literature. This is partly the result of the inclusion criteria used for many FDA registration trials in which cutoff scores are imposed at baseline expressly to increase the sensitivity of ADM/placebo comparisons.
Seveda ima celotno natolcevanje skupni imenovalec o depresiji na katero zdravila nimajo vpliva...
Bo se treba malo zgancev pojest.
Raziskave, ki sem jih prilimal, so bile objavljene v peer reviewed publikacijah. Trdijo pa zgolj to, da antidepresivi delujejo samo pri hudih oblikah depresije, in da imajo pri večini ljudi učinek enak placebu. To, da depresija ni bolezen, je moje mnenje - natančneje, napisal sem, da bi moralo biti določeno stanje precej bolj definirano, preden začneš vsepovprek predpisovati zdravila.
Nadalje je bilo dokazano (zopet, peer reviewd in ne 'zdravaprehrana.net'), da so bili rezultati raziskav prirejeni:
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779
Evidence-based medicine is valuable to the extent that the evidence base is complete and unbiased. Selective publication of clinical trials — and the outcomes within those trials — can lead to unrealistic estimates of drug effectiveness and alter the apparent risk–benefit ratio.
Nadalje je bilo dokazano (zopet, peer reviewd in ne 'zdravaprehrana.net'), da so bili rezultati raziskav prirejeni:
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779
Evidence-based medicine is valuable to the extent that the evidence base is complete and unbiased. Selective publication of clinical trials — and the outcomes within those trials — can lead to unrealistic estimates of drug effectiveness and alter the apparent risk–benefit ratio.
Težava je ravno v tvojem razumevanju besede depresija. Ti ločiš "huda depresija" in "depresija" (beri: nekdo ki se en dan malo počuti žalostnega).
Tvoja "depresija" sploh ni depresija in tvoja "huda depresija" je tista "prava" klinična (oz. unipolarna) depresija, ki ji mi rečemo kar depresija.
Tvoja "depresija" sploh ni depresija in tvoja "huda depresija" je tista "prava" klinična (oz. unipolarna) depresija, ki ji mi rečemo kar depresija.
Nerelevantno od same teme, ampak takoj, ko sem videla tole:
Nadalje je bilo dokazano (zopet, peer reviewd in ne 'zdravaprehrana.net'), da so bili rezultati raziskav prirejeni:
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779[/I]
mi je bilo jasno, da mogoče znaš brati, z razumevanjem imaš pa hude probleme... To da je nekaj peer reviewed, ne pomeni v znanstvenem svetu nič, pomeni pa seveda The New England Journal of Medicine in trditve, ki jih taka revija sprejme in ki jih ne in seveda na podlagi česa.
Da mi ni bilo potrebno preveč iskati, si poskrbel sam:
Evidence-based medicine is valuable to the extent that the evidence base is complete and unbiased. Selective publication of clinical trials — and the outcomes within those trials — can lead to unrealistic estimates of drug effectiveness and alter the apparent risk–benefit ratio.
Nadalje je bilo dokazano (zopet, peer reviewd in ne 'zdravaprehrana.net'), da so bili rezultati raziskav prirejeni:
http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsa065779[/I]
mi je bilo jasno, da mogoče znaš brati, z razumevanjem imaš pa hude probleme... To da je nekaj peer reviewed, ne pomeni v znanstvenem svetu nič, pomeni pa seveda The New England Journal of Medicine in trditve, ki jih taka revija sprejme in ki jih ne in seveda na podlagi česa.
Da mi ni bilo potrebno preveč iskati, si poskrbel sam:
Evidence-based medicine is valuable to the extent that the evidence base is complete and unbiased. Selective publication of clinical trials — and the outcomes within those trials — can lead to unrealistic estimates of drug effectiveness and alter the apparent risk–benefit ratio.
Podobne teme
