Evo 2 resnični. Gospa okoli 55 let, gre k zdravnici, da jo konstantno boli glava in nikakor se ne more skoncentrirati. Ta ji na prvo žogo predpiše najblažje tablete proti depresiji. Po mesecu ali dveh (nevem točno) pride ista gospa nazaj k zdravnici, in pravi da se je stanje samo poslabšalo. Dobi nove, močnejše tablete. Agonija se vleče še 2 meseca, gospa je bila zmeraj slabša. Naj povem, da je shujšala za okoli 15kg, spala po 12 in tudi več ur na dan, in kar naprej je zgledala odsotna. Ker je mož že dobesedno norel, jo pelje na dodatne preiskave celotnega telesa, in odkrijejo cisto v želodcu. Gospa je prišla dokončno k sebi šele po pol leta. Zdaj ne me vprašat al se je stanje poslabšal oz. po odkritju ciste poboljšal zaradi tablet ali zaradi ciste, ampak mater da lahko rečem, da v trenutku ko je nehala s tableti, je zgledala 100x boljše.
2 zgodba. Zelo dobra znanka ima probleme z depresijo že nekaj let. Nevem ali je to depresija, ali se temu kako drugače reče ampak simptomi so sledeči: slaba volja konstantno, razjezi se v sekundi, se baje zapre v svojo sobo in se dere kot da bi se ji utrgal... Zanimivo pri tem je, da pridejo tedni včasih meseci, ko je čist kul, lahka se zezaš z njo... nato pa jo zagrabi nekaj in ji kr odpiple. Kako postopati pri takšni osebi? Sem ji sicer že priporočal obisk psihiatra, ampak je nato prišlo do prepira, češ da sm js f**kjen. Torej vprašanje, ki sledi: kako pomagati takšnim osebam, brez da mu priporočaš da se nafila s tono tablet?