Jaz ne vem, kdo je bil, nisem ga poznala, vidim pa, da je njegov odhod marsikoga od vas presenetil in prizadel. Sožalje izrekam torej predvsem vam, ki ste ga poznali in ga boste pogrešali.
Urban (na sliki desni) je bil kriv, da sem začel hodit v Osor. Leta 2009 prvič, pa vse do zdaj. Vsako leto. Večkrat. Del najinega poznanstva sva bla kot rit in srajca... Najini firmi sta bili 200m zračne črte narazen... Kava v Kimiju vsak dan.... Kuhanja, taka in drugačna.... ribe.... ni da ni.... Ko se je začel ukvarjat s curlingom, pa se na morju nisva več srečala. Med majskimi počitnicami je skrbel za led v Zalogu, jaz pa na Lošinju ganjal ribe.... Letos pa smo v Osorju v pizzeriji srečali familijo njegove sestre... kasneje še enkrat v kampu Bijar...
Tisti petek, preden je umrl, sem srečal skupno prijateljico, gremo na kavo po dolgem času... In debata nanese nanj.... Kako je Urban? Super je, kolena so mu operirali, zdaj bo spet veselje.... Ma bo ku*ac. Naslednji dan je umrl.