Delitev premoženja ob ločitvi

Pozdravljeni,

sem nov tukaj in potrebujem pomoč, nasvete, izkušnje... babe imajo miljardo hate forumov proti moškim... jaz pa računam na moško pomoč, ki temelji na zdravem razumu, brez histeričnih in čustvenih babjih izpadov, ki so skregani z realnostjo.

Kot že naslov namiguje, po dobrih 5 letih "idile" se ločujeva. Imava otroka glede katerega sva se dogovorila na CSD, s preživnino je itak nastala takoj jeba, ker je moja kmalu bivša takoj skočila v nebo, da moja predlagana višina preživnine za otroka nikakor ne more pokriti stroškov otroka - poskušal sem biti "pošten" in predlagal preživnino v višini 250EUR mesečno, a babi se ne da dopovedati, da je to kar prece nadpovprečno in da moram pokriti polovico stroškov otroka, ne vseh! Sicer bo pa že sodnica povedala, kaj si misli o preživnini.

Potem se seveda še bolj zalomi pri drugem vprašanju - seveda ponovno pri denarju oziroma pri delitvi premoženja. Stanovanje sem kupil 3 leta pred poroko in sicer polovico plačal, za polovico pa vzel kredit. V zakonu sem kupil (zamenjal) avto in nekaj stanovanjske opreme (pa cel kup babjih cunj, parfumov, cigaret, bla bla...). Sedaj je problem kako to razdeliti. Moja kmalu bivša cel čas zakona ni nič prispevala s finančnega vidika - bila je študentka, pa noseča, pa študentka, pa gospodinja... skratka, končuje študij in se mora kmalu zaposliti in očitno mora obrniti nov list v življenju... ter potrebuje nekaj finančne podlage za nov začetek.

Čeprav ni nič denarja prinesla v zakon, razumem, da deliva zadeve na pol, saj je v večji meri skrbela za gospodinjstvo in otroka, pa seveda imela poklic študentke.

Zelo jo boli dejstvo, da imam nadpovprečno plačo, ona pa če bo imela srečo, da sploh dobi službo - bo to kvečjemu povprečna služba. Oba si želiva fer dogovora, le različno dojemava kaj je fer. Meni je fer to, da razdeliva premoženje glede na to kaj komu pripada, moji kmalu bivši je pa fer to, da dobi čeim več, jaz se bom pa ob dobri plači že pobral v roku enega leta.

Skratka, en odvetnik (znanec) mi je le na hitro prek telefona rekel, da upa, da imava toliko razuma in se normalno dogovoriva brez sodišča in tožb, da bo notarski zapis in sporazumna delitev najmanj boleča in najhitrejša za vse. Po njegovem mnenju moja kmalu bivša nima nikakršne pravice do stanovanja, če bi pa že hotela terjati polovico višine obrokov za časa zakona (npr. mesečni obrok je 400 EUR in ona terja 200 EUR za vsak mesec zakona), je potem dolžna kriti tudi preostanek kredita - v smislu, če hočeš deliti aktivo, moraš tudi pasivo. Kar se mi zdi tudi nekako smiselno.

A kaj ko kmalu bivši se to ne zdi normalno in ona bi denar samo imela, nič dala. Govorila naj bi z dvema pravnikoma in celo odvetnico za družinske zadeve in celim kupo drugih vešč in veščakov (beri strokovnjakov za tuje ločitve). Vsi v glas ji trobijo, da ji pripada polovica vplačanih obrokov za vsak mesec zakona, dolžna ni pa nič. Če bi odplačala še preostali kredit, bi ji pripadala polovica vsega. Nasveti gredo celo v smer, če ne dobi dovolj, bo šla na CSD prijavljati kako jih maltretiram in ne vem kaj še vse, da bo imela čim boljše izhodišče, da me olupi.

Meni je vse skupaj bolano in si dejansko želim, da se dogovorimo in razdelimo kot je treba, saj bomo morali imeti stike še naprej zaradi otroka. Vendar spet ne za vsako ceno, bedaka pa ne bo delal iz mene nihče (čeprav je morda že, a to ni pomembno).

Če povzamem, prosil bi za nasvete, izkušnje, karkoli argumentiranega glede:

1. Razdelitve premoženja glede na dejstva, ki sem jih zapisal zgoraj
2. Kako se ovrednosti zadeve, ki so nakupljene v zadnjih 5 letih. Ja vem, da bo verjetno cenilec to najbolje znal. A mi preostane še kaj drugega? Namreč za 5 let star pralni stroj, ki je stal 500 EUR leta 2008, ji ne morem izplačati 250 EUR, itd. Lahko sicer tudi sama vzame kar ji paše, vendar bi želel razumeti kako ovrednotiti to kar si deliva. Če pri notarju narediva seznam stvari za delitev pa novonabavno vrednost in starost, ne bo on določal trenutne vrednosti? I guess not, on bo samo sestavil listino in pobasal takso.

Skratka, želim si čim manj bolečo ločitev, tako čustveno kot finančno ki bo obenem tudi pravična za vse vpletene.

Babje sanje, da bo dobila ven za novo garsonjero in uživala do konca svojih dni, jaz se bom pa že znašel, saj dobro zaslužim, je

Se opravičujem za dolg roman, a zadeva ni enostavna in hvaležen bom odgovorov, ki bodo na ustrezni ravni (torej nad gostilniško debato).

Hvala

Malo nesramno (ali pa tudi ne) bi lahko sklepali, da so potrebovale le sponzorja med študijem... sedaj bi pa še odpravnino.

No moja se je še "zajebala" in je pridelala otroka v času sponzorske pogodbe, ki očitno ni bila za nedoločen čas.

Ampak gremo nazj on topic, to je že malo preveč gostilniško (čeprav ne oporekam fenomenu).

Hvala za odgovor. Tudi meni se zdi že delitev na pol precej velikodušna z moje strani, a kaj ko druga stran smatra to kot samoumevno, ker je pač bila gospodinja in se ne pusti prepričati, če bo treba bo pa svoje dosegla na grd način s prijavami in jokcanjem na CSD, v smislu itak sem šibkejša in se bodo postavili na mojo stran.

Jaz bi se takoj dogovorul prek notarja in imel mir, zato tudi sprašujem kakšen bi bil najpravičnejši način delitve za vse vpletene.

Kako pa vpletem mediatorja v zgodbo? Imam občutek, da bo nekoga nevtralnega resneje poslušala kot mene. Ali nam ga določi sodišče na obravnavi za razvezo zakonske zveze, če zaprosiva oziroma kakšen je postopek? Morebitni stroški? Že za ločitev sem jaz vložil tožbo, ker ona ni imela denarja za plačilo sodne takse.

Nenazadnje, kaj si mislil z "te bo olupila s preživnino"? Ali preveč optimističen in 250 EUR ne bo niti podrazno dovolj za preživljanje otroka? Sem prebral, da je povprečna preživnina v Sloveniji 130 EUR. Sicer se ne tolažim, da bi moral plačati čim manj, a se mi zdi 250 EUR čisto poštena ponudba, saj bom tudi sam kupoval otroku, pa tudi sam imam življenske stroške in kredite, kljub višji plači in se mi zdi gledanje zgolj na prihodke in ne na odhodke malo bolano.

Trenutna vrednost je pa kakšna? Moja je tako bolana, da pravi, da bo pol vse vzela in prodala na bolhi, če so pomojem določene stvari že precej amortizirane in niso vredne kaj prida. Sem ji sicer rekel, vzeni in prodaj, a je polovica moja... No težava je v tem, da je uporabna vrednost verjetno dosti večja kot bo lahko ona dobila na bolhi

Babe in racionalnost, kaj je to?

Spornih je recimo da 12000 EUR, kar ji po njenem pripada - 5 let x polovica mesečnega obroka za stanovanje. Zaradi tega vzeti odvetnika in zapraviti polovico ali celotno vrednost spornega zneska, da dokažem svoj prav? Ni ravno racionalno ali pač? Na lepe oči pa tudi ne dam, sem za dogovor, ki ima neko razumno (pravno) podlago.

Ni sporno, da sem vse obroke plačal jaz, pravzaprav sem plačal vse stroške v 5 letih, vključno z vsemi položnicami, hrano, ... Skratka vse, saj ona ni imela prihodkov. Ne zna niti plačati položnice sama. Res je preveč požrtna oziroma po njenem se ji to zdi edino pravično in v korist otroku... Bla bla, skratka pravičnost po njeno je, da dobi polovico, čeprav ni nič prispevala in sem pol zasluženega itak zagnal v njeno preživljanje. Sicer so njeni starši bili toliko fer, da so otroku dajali vedno denar, ker moja ni imela prihodkov. Ta denar se je sicer vedno varčeval za otroka, kar se mi ni zdelo sporno. Ko je bila kriza in družinski odhodki višji od mojih prihodkov, se je prispevalo otrokov denar za kredit in ostale položnice. Tako se je počrpalo več kot 4000, a sem razen 2000 že uspel "vrniti" otroku.
Pomagali so tudi z varstvom otroka, itd.

Dogovor ni mogoč, oziroma je za njo dogovor, ce jaz sprejmem njene pogoje. Nima denarja, pritiskam na njo, da naj izvoli in me toži za njen del premoženja, a je njena reakcija na to, da ji grozim in grozi nazaj, da če bom jaz igral grdo, bo ona šla grdo s prijavami na CSD in mi omadeževala ime in posledično kariero... Skratka, pot do cilja je nepomembna.

Kateri politik preživlja študentko?
Ne nisem, vendar je etika pri mojem poklicu pomembna. Nisem niti javna oseba, se pa nikoli ne ve kje in kaj (ne)bom čez 10 ali 20 let.

Nima se ona s čim spušča spuščati v tožbo z mano, zato pa grozi in sicer v smislu, da če ne dobi ustrezne ponudbe od mene, bo šla takoj na CSD in me prijavila, razložila kako sem grd, da njo in otroka trpinčim in ju sedaj želim vreči na ulico brez vsega. Naj se spravijo name, zaščitijo njo in interes otroka, bla bla... skratka bolano.

Sem ji "zagrozil" da bom vse posnel oziroma da vse snemam, pa zaradi tega dobi še dodatne pike in še bolj grozi in kao naj le poskusim s takimi dokazi na sodišče, da bom šele potem "najebal" in videl hudiča - s strani sodnice. Da je to nedopustno, da hodim za njo in jo snemam, bla bla. Kao omejevanje njene svoboščine... skratka cel kup neracionalnih nebuloz.

Ona ima cel kup prijateljic, sosed in ostalih, ki bodo v njenem imenu pričali kako sem se kregal z njo in jo pretepal - kregal sem se seveda, saj se je tudi ona. Pretepal je seveda nisem, sem se pa večkrat branil v smislu, da sem jo odrinil od sebe, ko se je zaletavala vame ali poskušala "udarjati in kloftati" sem seveda vedno blokiral udarce, ko mi je npr vlekla za majico ali kaj podobnega, sem jo odrinil od sebe in "kontrolirano" brco v rit medtem, ko je ona z vsemi rokami in nogami navalila v navalu besa name... skratka bolano. A kaj bom, prijavljal policiji, da me polovico švohnejša oseba poskuša "pretepsti"?

No po njenenem, bo ona če bo šlo zgrda zagovarjala teorijo, da sem jo pretepal, čeprav sem se vedno le poskušal znebiti hudiča

Skratka za njo je sodišče kot bi gledala Ally McBeal.