Ob velikem prazniku, dnevu reformacije, čestitam vem luteranom in vsem prepričanim sekularistom.
Danes se spominjamo 31. oktobra leta 1517, dneva ko je Martin Luther na vrata Wittenberške cerkve nabil svojih 95 tez in s tem sprožil osvobajanje evropskih narodov izpod jarma RKC. To je bil začetek konca monopola RKC nad znanostjo, razlaganjem Biblije in še česa. Evropski narodi smo dobili svoje knjižne jezike in svojo identiteto. Povprečen Evropejec je takrat dobil pravico, da si sam prebere knjige v sebi razumljivem jeziku.
Slovenci smo takrat dobili prve slovenske knjige in tudi prvi in edini izvorno slovenski črkopis, bohoričico. Žal je temu svetlemu obdobju sledila mračnjaška protireformacija, ki je hotela pomesti s pridobitvami reformacije. Na nek način je nam Slovencem protireformacija odvzela del naše identitete s tem, ko smo sprejeli gajico kot naš črkopis in s tem pohrvatili naš knjižni jezik. Če si sposodim našega "največjega" pesnika bi rekel, da ni vseeno al se prav piše kasha al kaša. V kashi je več slovenskega kot v kaši.
Seveda se boj za svobodno, svobodomiselno in napredno evropsko družbo ni končal z zatonom reformacije. Reformaciji je sledila francoska revolucija, ki je še bolj izrinila RKC iz posvetne oblasti. Po francoski revoluciji pa je prišla tudi 2. sv. vojna po koncu katere je RKC, ki je skozi vso zgodovino poskušala zatirati napredek evropski družbe, še nadaljnji vpliv na politiko in znanost.
Vendar s tem boj za sekularno in s tem svobodno evropsko družbo še ni končan. O tem razmišljanju se spomnim, da je bil pred nekaj leti v igri za italijanskega predsednika Massimo D'Alema, ki ni krščen. RKC naj bi ga takrat iz ozadja spodnesla ravno iz razloga, ker ni krščen. Zaradi takih neupravičenih posegov RKC v evropsko družbo je današnji praznik velikega pomena za nadaljnji napredek družbe v kateri živimo.
Torej boj za svobodno evropsko družbo še ni končan, smo pa od Luthra naprej dosegli velik napredek na tem področju.
Prav je, da praznujemo dan reformacije, kot praznik svobode. Ko govorimo o koreninah Evrope sta del teh korenin tudi reformacija in sekularizacija in ne samo judovsko- krščanska vera, kot so poskušali zapisati v evropsko ustavo.
Danes se spominjamo 31. oktobra leta 1517, dneva ko je Martin Luther na vrata Wittenberške cerkve nabil svojih 95 tez in s tem sprožil osvobajanje evropskih narodov izpod jarma RKC. To je bil začetek konca monopola RKC nad znanostjo, razlaganjem Biblije in še česa. Evropski narodi smo dobili svoje knjižne jezike in svojo identiteto. Povprečen Evropejec je takrat dobil pravico, da si sam prebere knjige v sebi razumljivem jeziku.
Slovenci smo takrat dobili prve slovenske knjige in tudi prvi in edini izvorno slovenski črkopis, bohoričico. Žal je temu svetlemu obdobju sledila mračnjaška protireformacija, ki je hotela pomesti s pridobitvami reformacije. Na nek način je nam Slovencem protireformacija odvzela del naše identitete s tem, ko smo sprejeli gajico kot naš črkopis in s tem pohrvatili naš knjižni jezik. Če si sposodim našega "največjega" pesnika bi rekel, da ni vseeno al se prav piše kasha al kaša. V kashi je več slovenskega kot v kaši.
Seveda se boj za svobodno, svobodomiselno in napredno evropsko družbo ni končal z zatonom reformacije. Reformaciji je sledila francoska revolucija, ki je še bolj izrinila RKC iz posvetne oblasti. Po francoski revoluciji pa je prišla tudi 2. sv. vojna po koncu katere je RKC, ki je skozi vso zgodovino poskušala zatirati napredek evropski družbe, še nadaljnji vpliv na politiko in znanost.
Vendar s tem boj za sekularno in s tem svobodno evropsko družbo še ni končan. O tem razmišljanju se spomnim, da je bil pred nekaj leti v igri za italijanskega predsednika Massimo D'Alema, ki ni krščen. RKC naj bi ga takrat iz ozadja spodnesla ravno iz razloga, ker ni krščen. Zaradi takih neupravičenih posegov RKC v evropsko družbo je današnji praznik velikega pomena za nadaljnji napredek družbe v kateri živimo.
Torej boj za svobodno evropsko družbo še ni končan, smo pa od Luthra naprej dosegli velik napredek na tem področju.
Prav je, da praznujemo dan reformacije, kot praznik svobode. Ko govorimo o koreninah Evrope sta del teh korenin tudi reformacija in sekularizacija in ne samo judovsko- krščanska vera, kot so poskušali zapisati v evropsko ustavo.
