Citat:
Uporabnik prijam pravi:
Citat:
Uporabnik igi pravi:
Ok potem to ne gre.
Kaj pa še ena mejna zadeva:
Jaz recimo s.p. "trgovina" kjer so prometi višji od meja normirancev in se ddv zavezanec moram biti.
Žena svoj s.p. "Neke storitve" in v sistemu kot normiranec brez ddv.
Oba delava vsak svoje stvari in občasno tudi kaj medsebojnega, ker pač rabiš kaj takšnega in naročiš "doma".
Žena v bolniški... Njene stranke rabijo določene njene storitve. Če jih ne dobijo bodo odšle. Ona verjetno "ne sme oddelati". Kako lahko tu vskočim jaz? Ji izdam fakturo ( izgubimo vsaj ddv in bo predrago)? Lahko kot družinska pomoč?
Tu bi moral malce bolj poznati situacijo...sklepam, pa da gre za dolgotrajno bolniško, kar malce oteži situacijo.
V tem primeru bi jaz skoraj rajši opravil zadevo preko neke neutralne osebe, zgolj zato, da se obdrži stranka.
Citat:
Uporabnik igi pravi:
Citat:
Uporabnik prijam pravi:
Citat:
Uporabnik igi pravi:
Ok potem to ne gre.
Kaj pa še ena mejna zadeva:
Jaz recimo s.p. "trgovina" kjer so prometi višji od meja normirancev in se ddv zavezanec moram biti.
Žena svoj s.p. "Neke storitve" in v sistemu kot normiranec brez ddv.
Oba delava vsak svoje stvari in občasno tudi kaj medsebojnega, ker pač rabiš kaj takšnega in naročiš "doma".
Žena v bolniški... Njene stranke rabijo določene njene storitve. Če jih ne dobijo bodo odšle. Ona verjetno "ne sme oddelati". Kako lahko tu vskočim jaz? Ji izdam fakturo ( izgubimo vsaj ddv in bo predrago)? Lahko kot družinska pomoč?
Tu bi moral malce bolj poznati situacijo...sklepam, pa da gre za dolgotrajno bolniško, kar malce oteži situacijo.
V tem primeru bi jaz skoraj rajši opravil zadevo preko neke neutralne osebe, zgolj zato, da se obdrži stranka.
Vidiš jaz imam rad, če so stvari jasne. A v tej lepi naši nihče točno ne ve kaj bo, če bo...
Obstaja zakon o družinski pomoči in po njem lahko jaz brezplačno pomagam ženi. Prijavim, plačam neko malenkost in lahko oddelem nekaj ur.
Ampak po drugi strani ti raje nebi... ( in nisi edini, ki tako misli). Čeprav lahko bi, samo, kaj pa če bo tisti, ki bo prisel v kontrolo zadevo razumel drugače...
Zadeva bi morala biti spisana tako, da je lahko odgovor samo da ali pa ne. Moja "referentka" na davkariji je celo rekla eh kaj komplicirate, za prokurista naj vas postavi in lahko vse delate vi. Veste prav za taksne stvari so prokuristi... In ja sva raje zaključila, ker mi je bilo takoj jasno koliko pozna zadeve.
Citat:
Sredi meseca avgusta se je začel uporabljati novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, razen nekaterih določb v zvezi z osebnim dopolnilnim delom, ki se začnejo uporabljati v začetku leta 2015.
Inštitut t.i. kratkotrajnega dela na podlagi katerega se je v legalne okvire spravila občasna pomoč ožjih družinskih članov, ki v manjšem obsegu lahko priskočijo na pomoč manjšemu podjetniku je bil že v stari zakon umeščen predvsem na pobudo OZS. Na ta način se je zagotovo povečala fleksibilnost, po drugi strani pa se ni po nepotrebnem procesiralo takšnega dela kot prekršek.
Novi zakon, pri sprejemanju katerega je bila aktivna tudi OZS, še dodatno razširja krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za takšno obliko dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, in sicer ga lahko opravljajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Brat ali sestra torej ne prideta v poštev, prav tako ne vnuki in stari starši !
Obstaja pa dilema, ki se bo najbrž razjasnila šele sčasoma in sicer ali se tovrstno kratkotrajno delo lahko opravlja tudi pri “popoldanskem s.p.-ju, ki nima nikogar zaposlenega ali zgolj pri tistem s.p.-ju, ki je zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti. Čeprav je predlagatelj zakona izpostavljal, da takšno delo pride v poštev le v malem podjetju v katerem je vsaj eden polno (in ne pavšalno) zavarovan bodisi na podlagi zaposlitve ali iz naslova opravljanja dejavnosti, pa iz definicije pojma “samozaposlena oseba” ni nedvoumno razvidno, da tega ne more uporabiti “popoldanec” brez zaposlenih, saj se kot samozaposlena oseba v smislu tega zakona smatra fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost.
Takšno delo je tudi po novem zakonu brezplačno in omejeno na maksimalno 40 ur mesečno. Še naprej je o takem delu potrebno voditi dnevno evidenco, ki jo podpišeta oba na začetku in koncu delovnega dne. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti (prej le 1 leto) po prenehanju opravljanja dela osebe, ki je to delo opravljala.
Kot novost kaže omeniti, da se takšnega dela, ki ga bremenijo le pavšalni prispevki v višini 4,58 € mesečno ne prijavi več na upravni enoti, ampak se opravi zgolj prijava v zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 na enotah ZZZS.
Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Iz vprašanj članov v zadnjem obdobju ugotavljam, da se zgoraj opisano kratkotrajno delo občasno zamenjuje s sorodstveno pomočjo, kar pa nikakor ni dopustno. Ta oblika pomoči je zamenjala prejšno določbo o delu v lastni režiji. Resda posameznik na tej podlagi lahko pomaga širšemu krogu sorodnikov, npr. tudi bratu, sestri, nečaku, stricu, teti, tastu, tašči, zetu, snahi ipd., toda po drugi strani je nujno pri tem vedeti, da pride sorodstvena pomoč v poštev le med fizičnimi osebami, nikakor pa ne kot pomoč gospodarskemu subjektu, ne glede na velikost le-tega. Takšne sorodstvene pomoči torej ne more biti deležna niti mala družba niti mali s.p., četudi ima manj kot 10 zaposlenih.
Podobna omejitev velja tudi za sosedsko pomoč, saj je tudi le-ta možna le med fizičnimi osebami oz. sosedi posamezniki pod pogojem, da med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja ter, da med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila!
Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS
Citat:
Uporabnik Matko pravi:
Kratkotrajna delo
Citat:
Sredi meseca avgusta se je začel uporabljati novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, razen nekaterih določb v zvezi z osebnim dopolnilnim delom, ki se začnejo uporabljati v začetku leta 2015.
Inštitut t.i. kratkotrajnega dela na podlagi katerega se je v legalne okvire spravila občasna pomoč ožjih družinskih članov, ki v manjšem obsegu lahko priskočijo na pomoč manjšemu podjetniku je bil že v stari zakon umeščen predvsem na pobudo OZS. Na ta način se je zagotovo povečala fleksibilnost, po drugi strani pa se ni po nepotrebnem procesiralo takšnega dela kot prekršek.
Novi zakon, pri sprejemanju katerega je bila aktivna tudi OZS, še dodatno razširja krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za takšno obliko dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, in sicer ga lahko opravljajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Brat ali sestra torej ne prideta v poštev, prav tako ne vnuki in stari starši !
Obstaja pa dilema, ki se bo najbrž razjasnila šele sčasoma in sicer ali se tovrstno kratkotrajno delo lahko opravlja tudi pri “popoldanskem s.p.-ju, ki nima nikogar zaposlenega ali zgolj pri tistem s.p.-ju, ki je zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti. Čeprav je predlagatelj zakona izpostavljal, da takšno delo pride v poštev le v malem podjetju v katerem je vsaj eden polno (in ne pavšalno) zavarovan bodisi na podlagi zaposlitve ali iz naslova opravljanja dejavnosti, pa iz definicije pojma “samozaposlena oseba” ni nedvoumno razvidno, da tega ne more uporabiti “popoldanec” brez zaposlenih, saj se kot samozaposlena oseba v smislu tega zakona smatra fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost.
Takšno delo je tudi po novem zakonu brezplačno in omejeno na maksimalno 40 ur mesečno. Še naprej je o takem delu potrebno voditi dnevno evidenco, ki jo podpišeta oba na začetku in koncu delovnega dne. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti (prej le 1 leto) po prenehanju opravljanja dela osebe, ki je to delo opravljala.
Kot novost kaže omeniti, da se takšnega dela, ki ga bremenijo le pavšalni prispevki v višini 4,58 € mesečno ne prijavi več na upravni enoti, ampak se opravi zgolj prijava v zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 na enotah ZZZS.
Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Iz vprašanj članov v zadnjem obdobju ugotavljam, da se zgoraj opisano kratkotrajno delo občasno zamenjuje s sorodstveno pomočjo, kar pa nikakor ni dopustno. Ta oblika pomoči je zamenjala prejšno določbo o delu v lastni režiji. Resda posameznik na tej podlagi lahko pomaga širšemu krogu sorodnikov, npr. tudi bratu, sestri, nečaku, stricu, teti, tastu, tašči, zetu, snahi ipd., toda po drugi strani je nujno pri tem vedeti, da pride sorodstvena pomoč v poštev le med fizičnimi osebami, nikakor pa ne kot pomoč gospodarskemu subjektu, ne glede na velikost le-tega. Takšne sorodstvene pomoči torej ne more biti deležna niti mala družba niti mali s.p., četudi ima manj kot 10 zaposlenih.
Podobna omejitev velja tudi za sosedsko pomoč, saj je tudi le-ta možna le med fizičnimi osebami oz. sosedi posamezniki pod pogojem, da med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja ter, da med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila!
Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS
http://www.ozs.si/Ponudba/Novi...22/Default.aspx
Citat:
Uporabnik Hanzi pravi:
Poslji vprašanje na furs. Obicajno vsaj kot fizični osebi hitro odgovorijo. Je pa res da oonavadi namece je linke in se slikaj. Zato jim ti tokrat nameci linke oz CP iz linkov in jim postavi konkretno vprašanje. Saj imate podjetja tudi svoje referente na fursu kot vem?
oni kaznujejo, ne svetujejoCitat:
Uporabnik Hanzi pravi:
O ti mater. Kaksno odgovornost pa sploh imajo.
Citat:
Uporabnik Mamca pravi:
Zavezujoče informacije se plačajo posebej. Gre za davčno obravnavo poslov, ki jih zavezanci nameravajo izvajati, na podlagi tega lahko precenijo, ali bodo šli v to ali ne. Vse stroške nosi zavezanec.
Davčno svetovanje je nekaj drugega kot nadzor.
Citat:
Uporabnik KillaKHAN pravi:
Citat:
Uporabnik Mamca pravi:
Zavezujoče informacije se plačajo posebej. Gre za davčno obravnavo poslov, ki jih zavezanci nameravajo izvajati, na podlagi tega lahko precenijo, ali bodo šli v to ali ne. Vse stroške nosi zavezanec.
Davčno svetovanje je nekaj drugega kot nadzor.
TO NI SVETOVANJE AMPAK RAZJASNITEV! Ne vem a ste vsi taki debili al kaj vam je? [cenzura] to je tako, kot da bi mene nekdo vprašal a ma zlomljeno roko, pa bi mu rekel, da tisto mora pa ločeno plačat svetovanje.
Vsa inšpektorska drhal slovenska. Zadnjič so zaprli eno varstvo in 15 otrok je ostalo brez varstva, ker je en inšpektor odločil, da ni vredu, čeprav sta dva prej odločila, da vse štima.
Citat:
Uporabnik Mamca pravi:
Ja no, bolj slabo primerjavo si dal...., potem pa napiši in pošlji na FURS, ali pa vprašaj v računovodstvu ali pri davčnem svetovalcu. Saj vidiš, da zadeve niso tako enostavne, kot so videti.
Si pa popenil, haha
p.s.
Sicer pa sem replicirala mojima dvema predhodnikoma glede nadzora, zavezujočih informacij itd...in ne direktno na tvojo situacijo. Ali gre pri tebi za razjasnitev ali svetovanje, je drugo vprašanje. Če te ravno zanima, sem v petek prav za tvojo situacijo spraševala kolegice, informatorle, ki se bolj s tem ukvarjajo, pa niso znale direketno odgovorit. Stvar je treba malo preštudirati.
Če želiš, ti lahko nalepim dober link ABC o s.pjih in ABC o d.o.o, pa sam malo skombiniraj.
Citat:
Uporabnik Mamca pravi:
... vendar je zaradi takšnega stanja težko tudi debilom in drhali, ne le podjetnikom.
Bova pogledala v ZUP?Citat:
Uporabnik Mamca pravi:
Zavezujoče informacije se plačajo posebej. Gre za davčno obravnavo poslov, ki jih zavezanci nameravajo izvajati, na podlagi tega lahko precenijo, ali bodo šli v to ali ne. Vse stroške nosi zavezanec.
Davčno svetovanje je nekaj drugega kot nadzor.
Citat:
Zakon o splošnem upravnem postopku
7.člen
(1) Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.
(2) Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori.
(3) Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.
(4) Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.
Citat:
Zakon o inšpekciji dela (ZID-1)
4. člen
(strokovna pomoč)
Poleg opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora daje inšpektorat delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti.