Končno o pkp10 kukavičjih jajcih pišejo v msm
Pravkar je v zakonodajni proceduri nov predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladanje in odpravo posledic covida-19 (PKP 10). Predlog interventnega zakona posega v vrsto – kar dvajset! – obstoječih zakonov, tako da jih spreminja in dopolnjuje ter ponekod...
www.dnevnik.si
A če ga malo pobliže pogledamo, hitro ugotovimo, da se v tem predlogu skrivajo tudi določbe z ukrepi, ki grobo posegajo v pravice in svoboščine državljanov ter neupravičeno dajejo vladi zakonodajna pooblastila.
Predlog zakona PKP 10 je svojevrstna lepljenka, katere (morda osrednji?) namen je uzakonitev nesprejemljivih vsebin iz propadlega predloga za spremembo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D). Predlog predpisuje obvezne higienske varnostne ukrepe, med katere spadajo obvezno nošenje mask, razkuževanje in socialna distanca, pogojevanje osnovnih življenjskih aktivnosti z izpolnjevanjem pogoja PCT in osebnim legitimiranjem vsakogar praktično na vsakem koraku.
Vlada bi na podlagi tega zakona lahko vse te ukrepe, ki jih zakon o nalezljivih boleznih sploh ne pozna, še nadalje sprejemala z odloki kar mimo zakona, kljub jasnemu sporočilu ustavnega sodišča, da s tem krepko presega pooblastila izvršilne veje oblasti. Tako vladanje izvršilnega organa z odloki očitno kaže na to, da ni več treh neodvisnih vej oblasti, saj bi vlada s tem prevzela vlogo tako izvršilne kot zakonodajne veje oblasti. Sprašujemo se, ali vse to ne spominja že na totalitarizem?
Poleg tega predlog PKP 10 pooblašča tudi neprimerno širok krog organizacij javnega sektorja za nadzor nad upoštevanjem spornih omejitev. Poleg policije in mestnega redarstva pooblašča še vse inšpektorate, urade, uprave in javne agencije. Tako široka pooblastila za nadzorovanje vladnih ukrepov so prav tako značilnost totalitarnih sistemov.
V predlogu zakona je še mnogo vsebin, ki niso združljive s slovenskim pravnim redom, ustavo, mednarodnimi predpisi in splošnimi demokratičnimi normami. Predlagani zakon je še eden v vrsti interventnih zakonov, ki jih je vlada v zadnjem letu in pol predlagala in ki pomenijo zlasti nove finančne obveznosti ter dodatno zadolževanje države, ne prinašajo pa pravih rešitev in ukrepov, ki bi učinkovito in zadovoljivo reševali covidno krizo. Prav nasprotno, namesto učinkovitih ukrepov vsebuje tokratni predlog tudi določbe, ki posegajo v pravice delavcev, omejujejo in odvzemajo ljudem temeljne človekove pravice in svoboščine, čezmerno pooblaščajo določene organe in institucije pri izvajanju nadzora, Vladi RS – torej izvršilni veji oblasti – pa podeljujejo status »zakonodajalke« in s tem omogočajo nadaljevanje samovolje izvršilne oblasti ter rušenje temeljev pravne in demokratične države. Hkrati se z vsem tem očitno zanika osnovno dostojanstvo vsakega posameznika in celotne družbe.
----
Danes je zopet zavrelo na eni od sej odborov državnega zbora, tokrat na odboru DZ za finance, kjer poteka razprava o desetem protikoronskem svežnju (PKP 10). Ta vsebuje pomoč ranljivim skupinam in podlago za vladne odloke o epidemiji. Po novem pa bi lahko vključeval tudi dvig najvišjih...
www.dnevnik.si
Do spora je prišlo okoli dopolnila predloga, ki bi med ukrepe za pomoč ranljivim skupinam in pravno podlago za sprejemanje odlokov za zajezevanje epidemije covid-19 vnesel še pravno podlago za dvig najvišjih zdravniških plač za 6 plačnih razredov.
PKP 10 in podtaknjenci
Vladni predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje in odpravo posledic covida-19 oziroma PKP 10 že od samega začetka zaznamujejo podtaknjenci. Začelo se je že s prvo predstavitvijo predloga, ko je finančni minister Andrej Šircelj iz kvote SDS na dolgo in široko razložil 180 milijonov vredne ukrepe, vključno s podaljšanjem veljavnosti bonov in novo enkratno pomočjo za upokojence in neupokojene kmete nad 65 let starosti. Povsem mimogrede pa je ob sklepu predstavitve omenil tudi, da PKP 10 uvaja zakonsko podlago za sprejemanje odlokov za »urejanje življenja, zbiranja, dela, prodajanja blaga in izvajanja storitev«. Vlada je takšne odloke doslej sprejemala na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, a je ustavno sodišče v začetku poletja razsodilo, da je v ZNB vključena pravna podlaga za takšne ukrepe neustavna.