Obveščevalci, ki so napovedali covid-19
Običajno se delo obveščevalno-varnostnih služb pojavlja na naslovnicah takrat, kadar jim spodleti pri njihovih nalogah. Toda po več mesecih, ko je ameriški predsednik ignoriral njihova svarila o covidu-19, in po več letih, ko je njegova administracija zanemarjala njihova opozorila o nevarnosti pandemij, je čas, da obveščevalcem izrečemo priznanje, ki si ga zaslužijo.
Ne sme nas presenetiti, da je Trump januarja in februarja večkrat zavrnil obveščevalne podatke o grožnji koronavirusa. Trump je že davno pokazal, da ne zna biti potrpežljiv s tistimi, ki se ne strinjajo z njegovimi pogledi in stališči.
Letos pa račun za Trumpovo vojno proti obveščevalcem prihaja v obliki izgubljenih človeških življenj in preobremenjenega zdravstvenega sistema. Ameriške obveščevalno-varnostne službe so pred tem še pravočasno zagnale preplah in celo priskrbele sovražnikov bojni načrt, saj so zelo natančno navedle, kako se bo pandemija novega koronavirusa odvijala. A tedaj, ko je bil še čas, naš predsednik, ki bi bil rad velik vrhovni poveljnik v času vojne, ni storil ničesar. Res ipsa loquitur – ta malomarnost govori sama zase.
Večina Američanov ne bo nikoli videla surovih obveščevalnih podatkov in poglobljenih analiz, ki jih predsednik vsak dan dobi na mizo. Prav tako nihče, ki ni na prvi bojni črti, ne bo dojel, s kakšnimi velikimi izzivi s področja nacionalne varnosti se soočajo analitiki in oficirji obveščevalno-varnostnih služb. Zaradi tega so javno dostopna poročila, s katerimi pridejo na dan vodilni obveščevalci, tako pomembna, še posebej takrat, ko razkrijejo predsednikovo namerno ignoriranje dejstev.
Seveda ta javno dostopna poročila ne morejo seznaniti javnosti z vsemi podrobnostmi glede problemov, s katerimi se ukvarjajo obveščevalno-varnostne službe. Toda kot nekdo, ki je delal že z desetinami javno dostopnih poročil Cie, vem, da izurjeni analitiki naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi natančno prikazali in predstavili pomembna odkrita dejstva, ne da bi pri tem razkrili svoje vire in metode dela.
Za primer lahko vzamemo letno poročanje kongresu, ki je bilo letos izjemoma preloženo za nedoločen čas. V svoji oceni položaja mora glavni koordinator nacionalnih obveščevalno-varnostnih služb predstaviti enotno stališče na podlagi dela vrste različnih služb, katerih glavna naloga je, da ugotovijo dejstva in sledijo njihovim implikacijam. V poročilu iz leta 2019, ki je tako zelo razburilo Trumpa, je tedanji glavni koordinator Dan Coats potrdil sklep obveščevalno-varnostnih služb, da se je Rusija vmešala v volitve leta 2016 v Trumpovo korist, opozoril pa je tudi, da idila med predsednikom Trumpom in severnokorejskim diktatorjem Kim Jong Unom v ničemer ni zmanjšala jedrskih ambicij režima v Pjongjangu.
Zlasti pa je bilo vsakokratno letno poročanje glavnih koordinatorjev pravilno v tem smislu, da so večkrat posvarili pred tveganjem svetovne pandemije. Obveščevalno-varnostne službe so prvič zagnale preplah takoj po tem, ko je Barack Obama prisegel kot predsednik ZDA januarja 2009 in je tedanji glavni koordinator Dennis Blair izjavil: »Najbolj problematičen izziv na področju svetovnega zdravstva za ZDA je še vedno potencialna nevarnost, da bi prišlo do hude pandemije, katere glavni kandidat bi lahko bil zelo smrtonosen virus gripe.« Po izbruhu prašičje gripe (H1N1) leta 2009 je Blair leta 2010 še bolj poudaril takšno svarilo, pri čemer je zlasti opozoril, da bi lahko pandemija ohromila gospodarske aktivnosti. »Pomanjkanje sistematičnega nadzora in sposobnosti za diagnozo živalskih bolezni,« je dejal, »spodkopava ameriško sposobnost za ugotavljanje in ustavljanje lokalnih epidemij, preden se začnejo širiti, ter za opozarjanje pred njimi.«
Blairov naslednik James Clapper je marca 2013 prišel na dan s podobnim sporočilom, podal pa je tudi natančno ameriško oceno grožnje z vsemi podrobnostmi. Izpostavil je vse večjo nevarnost, ki jo prinašajo zoonotični virusi, posvaril je, da »lahko nalezljivi, novi respiratorni patogen, ki ubije ali onesposobi več kot odstotek žrtev, sodi med najbolj problematične stvari. Izbruh epidemije takšne vrste bi vodil do svetovne pandemije.«
V svojem napovedovanju pandemije tipa covid-19 je bil Clapper zelo jasen: »Pri tem ne gre za hipotetično grožnjo.« Trump je enako sporočilo dobil maja 2017, ko je Coats posredoval oceno Svetovne banke, ki je predvidevala, da bi pandemija stala pet odstotkov BDP. Podobno svarilo je Coats izrekel leta 2019, ko je tudi opozoril: »ZDA in svet bosta ostala ranljiva do naslednje pandemije gripe ali izbruha nalezljive bolezni velikih razsežnosti, ki bo povzročila množične primere smrti in ohromitve življenja, zato bo močno prizadela svetovno gospodarstvo in svetovne vire ter bi lahko pomnožila pozive, naj ZDA pomagajo.« Je kdo presenečen, da se Coatsov naslednik letos ni preveč trudil, da bi predstavil poročilo?
Letne analize glavnega koordinatorja nacionalnih obveščevalno-varnostnih služb pa niso edina javno dostopna poročila, ki so razkrila veliko razsežnost Trumpove malomarnosti glede nevarnosti pandemije. Vsaka štiri leta Nacionalni svet obveščevalcev, glavni analitični organ ameriških obveščevalno-varnostnih služb, predstavi poročilo Global Trends (Globalni trendi), v katerem prikaže dinamiko, ki naj bi oblikovala naslednja desetletja. Ta časovni razmik ni naključen, saj se možnosti novih strategij zarisujejo, ko pride do sprememb v administraciji, predsednikom pa se omogoča dolgoročno mednarodno perspektivo, na temelju katere lahko izdelajo cilje ameriške varnostne politike ali o njih na novo razmislijo.
Trump je pandemijo covida-19 opisal kot »nepričakovan problem«, ki je »nastal iz nič«. Avtorji poročila Globalni trendi se ne bi strinjali s takšno trditvijo, prav tako več sto strokovnjakov, s katerimi so se posvetovali, ko so delali analize. Če na primer pogledamo poročilo iz leta 2008, ki ima naslov Globalni trendi 2025, vidimo, da je skoraj preroško. »Pojav nove človeške dihalne bolezni, ki je močno nalezljiva in virulentna in proti kateri ni mogoče ukrepati, bi lahko povzročil svetovno pandemijo,« opozarjajo avtorji. Grožnja, dodajajo, se lahko pojavi zlasti »na območjih z gosto naseljenostjo prebivalstva in tesno povezanostjo med ljudmi in živalmi, kot so številna območja na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji«. Tudi če bo prišlo do omejitev mednarodnih potovanj, »bi lahko asimptomatični potniki ali tisti z blagimi simptomi razširili bolezen na druge kontinente«.
S svojim delovanjem, od širjenja dezinformacij o virusu do razpustitve direktorata v Svetu za nacionalno varnost, ki je imel nalogo slediti grožnjam pandemij, je Trump zamudil številne priložnosti, da bi preprečil krizo zaradi covida-19. Zdravstvene in gospodarske posledice, ki so nas zdaj doletele, so bile že davno napovedane. Ameriški obveščevalci so v svojih analizah v zadnjih 12 letih svarili ravno pred tem scenarijem. Vendar pa niso mogli predvideti, da bodo ZDA imele predsednika, ki bo pripravljen žrtvovati toliko življenj na oltarju svojega ega.
©Project Syndicate Kent Harrington, nekdanji glavni analitik Cie, je delal kot oficir Nacionalne obveščevalno-varnostne službe za vzhodno Azijo, vodil je azijski oddelek in bil direktor Cie za javne zadeve.