idealen vzorec je, če potestiraš vse ljudi in vidiš:
- koliko je okuženih
- koliko je mrtvih, ki so bili pozitivni
- razporejenost po spolu, starosti...
idealno vzameš vse in cifra ne more lagati.
ker v praksi ne moreš potestirati vseh za vse kar te zanima, skušaš vzeti en vzorec, ki bi čimbolj ustrezal dejanskemu stanju. random vzorec. Tega ni. Če ti testiraš samo tiste, ki imajo respiratorne motnje, ne pa celotnega prebivalstva, je velika verjetnost, da boš ujel procentualno večji delež okuženih. če boš smrti (ki pa recimo, da jih pri nas ujamemo vse) delil s temi dokazano pozitivnimi bo procent velik.
se pravi težimo k temu da potestiramo čim več. ne vem, če Islandija išče samo simptomatske (ker ne vem katere ljudi testirajo), ampak ljudi/milijon imajo od vseh potestiranih največ. kamot lahko sklepaš , da četudi je ta vzorec nereprezentatien je še vseeno bližje dejanskemu stanju kot katerikoli drug. Na podlagi tega se sklepa, kot vse v znanosti, kaj je res (imaš kazalnike za to take in drugačne, in tudi potem revije, ki pustijo ali pa ne nategovati cifre do onemoglosti, da dokažeš svoj prav, tako da vir je vedno fino vedeti, ker so tudi revije na podlagi tega rangirane različno)
če hočeš plastično črno/belo ponazoritev. Idealno stanje je potestirati vse in dobiti za prmej pravilno številko. drug extrem je testirati nikogar in reči pri nas virusa ni. Vse države se na nek način trudijo najti price/performance nekje vmes.