Sistem karanten bo po uvedbi plačljivih testov še pomanjkljivejši
Prebojna okužba, ki smo jo doživeli v kolektivu Dnevnika, razkriva slabost obstoječih navodil NIJZ, po katerih cepljenim in prebolelim ni treba v karanteno, če so imeli visokotvegani stik. Napovedana ukinitev brezplačnega testiranja bo še dodatno otežila nadzor nad širjenjem okužb.
Štirinajstega julija je Dnevnikov novinar izvedel, da je bil v dneh poprej v visokotveganem stiku z okuženo osebo. »Povedala mi je, da je že govorila z NIJZ in da so ji rekli, da me ne bodo obveščali in poslali v karanteno na domu, ker sem cepljen,« je razložil
Andraž Rožman. S cepivom janssen se je cepil 15. maja.
»Zavedal sem se, da cepivo ne deluje stoodstotno. Kljub temu nisem bil v skrbeh, vedel sem, da mi ne bo kaj posebno hudega,« se spominja. Čeprav mu ni bila odrejena karantena, je bil pazljiv in je ostal doma. Že dan zatem se je počutil slabo. O dogajanju je sporočil v redakcijo, poklical je osebno zdravnico, ki ga je napotila na PCR-test, pozitiven izvid je prejel v petek, v soboto so ga poklicali tudi z NIJZ. »Naštel sem jim vse, s katerimi sem bil v stiku, in povedal tudi to, da sem se v redakciji družil s sodelavci, ki so vsi cepljeni. Njihova imena jih niso zanimala, ker so zaradi cepljenja oproščeni karantene.« Covid-19 preboleva z blagimi simptomi.
»Ironija je, da smo bili tisto sredo prvič vsi spet skupaj v pisarni po oktobru lani,« se spominja urednica
Mateja A. Hrastar. Ko ji je Andraž Rožman sporočil, da je okužen, je o tem obvestila sodelavce in jim svetovala, naj za nekaj dni, če je le mogoče, omejijo stike. Tudi sama je za konec tedna odpovedala družinsko srečanje. »V ponedeljek zjutraj sem šla pred prihodom v pisarno za vsak primer na hitri test. Bil je negativen.«
Tudi polno cepljeni lahko ob okužbi širi virus
Zaradi precepljenosti redakcije se okužba ni širila, cepivo je učinkovalo. Zgodba iz redakcije Dnevnika je zanimiva tudi v luči četrtega vala epidemije, ki ga bo povzročila bistveno bolj kužna različica delta. Razkriva namreč slabosti slovenskega sistema karanten na domu in obenem nakazuje pomembno šibko točko napovedanega ukinjanja brezplačnih hitrih antigenskih testov.
Veljavna navodila za karanteno na domu izvzemajo cepljene in prebolele, če so ti bili v visokotveganem stiku. V samoizolacijo jim ni treba niti, če živijo z osebo, ki preboleva covid-19. Sistem je nastavljen tako, kot da cepljenje ali nedavna prebolela okužba skoraj 100-odstotno zaščitita pred okužbo. V Dnevniku smo že opozorili, da pri različici delta to ne velja več. Polno cepljenje prepreči pojav simptomatske bolezni covid-19 s 55- do 85-odstotno verjetnostjo. Obenem so laboratorijske raziskave pokazale, da tudi protitelesa manj uspešno nevtralizirajo različico delta.
Na Otoku tudi polno cepljene doleti karantena
Ali oseba, ki je kljub cepljenju staknila okužbo, širi virus naprej? Britanski znanstveniki ocenjujejo, da cepljeni občutno manj verjetno širi okužbo; cepivo to verjetnost zmanjša za 33 do 56 odstotkov. To zmanjšanje tveganja se nanaša na cepljene in necepljene, ki so imeli stik z okuženim cepljenim. Ker je cepljeni bistveno bolje zaščiten pred okužbo, je verjetnost, da bi se nalezel od obolelega cepljenega, izredno majhna. Ni pa to nemogoče. Poleg tega moramo upoštevati, da je v Sloveniji polno cepljenih manj kot 37 odstotkov prebivalcev; v takšni populaciji utegne oboleli cepljeni še zmeraj širiti okužbo med cepljenimi in necepljenimi.
Tega se dobro zavedajo v Združenem kraljestvu (ZK). Na Otoku se morajo namreč tudi cepljeni in preboleli samoizolirati, kadar so bili v visokorizičnem stiku. Ta ukrep je izpostavilo nedavno dogajanje v vladi Borisa Johnsona, kjer je prebojno okužbo staknil minister za zdravje Sajid Javid. Zaradi tega sta se morala samoizolirati tudi premier Johnson in minister za finance Rishi Sunak. Sprva sta napovedala, da ukaza ne bosta spoštovala, potem sta pod plazom ogorčenja javnosti popustila. Z njima so morali v samoizolacijo tudi vsi njuni bližnji. Širjenje virusa v ZK skušajo omejevati tudi z zelo obsežnim programom brezplačnega hitrega testiranja. Teste si je možno brezplačno naročiti tudi na dom, po pošti.
Za Matejo Logar je hitro testiranje cepljenih nepotrebno
Slovenija s 23. avgustom ukinja brezplačno presejalno hitro antigensko testiranje. Odgovorno zaščitno obnašanje cepljenih bo postalo plačljivo, stalo bo 12 evrov za test. »Cepljenje ne prepreči okužbe, a cepljeni v bistveno nižjem odstotku prenašajo bolezen na druge. Smiselno se je testirati, ko se pojavijo bolezenski znaki, sicer pa ne,« je povedala infektologinja
Mateja Logar, vodja vladne svetovalne skupine za covid-19.
Vpogled v zapisnike skupine razkriva, da v zadnjih mesecih niso razpravljali o spreminjanju določil karantene na domu za cepljene in prebolele. »Trenutno ne predvidevamo karanten za polno cepljene osebe, svetujemo pa samoopazovanje in po potrebi tudi testiranje, sploh če gre za visokotvegane stike, predvsem znotraj družine,« nam je razložila.
Vendar bo takšno testiranje, kot že rečeno, postalo plačljivo, če ga ne bo odredil zdravnik ali epidemiolog. Bi morala Slovenija ponuditi alternativo? Denimo brezplačne teste za samotestiranje, kot jih pozna tudi Avstrija in jih zdaj predlaga NIJZ? »Testi za samotestiranje se izvajajo z brisom nosne sluznice, zato so manj občutljivi in manj primerni,« je tako rešitev zavrnila Mateja Logar.
Okuženi s koronavirusom je kužen že dan ali dva pred pojavom simptomov. Kljub temu Logarjeva vztraja, naj se testira izključno osebe z bolezenskimi znaki, »ne oseb, ki potrebujejo potrdilo za vstop na tekmo, koncert ali prehod meje«. Vsekakor je treba vzdrževati nizek prag za testiranje oseb, ki imajo bolezenske znake. Te osebe bodo še naprej lahko dostopale do brezplačnega testiranja. Ko bo epidemiolog ocenil, da je testiranje potrebno, bo izvedeno na stroške zdravstvenega sistema, je dodala.
Strokovnjaki za jesen enotno napovedujejo strm porast okužb. Kot vemo iz preteklosti, v takih razmerah NIJZ ne zmore spremljati vseh okuženih in njihovih tesnih stikov ter jih po potrebi napotiti na (brezplačno) testiranje. Če bodo hitri testi plačljivi za večino prebivalstva, ki bo tedaj še zmeraj večinsko necepljeno, bo zdravstvo ostalo brez pomembnega orodja za nadzorovanje epidemije. Mateja Logar o tem ni imela komentarja.
