Cepljenje, nova gripa?

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Iz današnjega Nedela. Intervju z Alojzem Ihanom, priznanim imunologom.

Izvoli en primer treznega razmišljanja, podkrepljenega z znanstvenimi dejstvi. Ali boš po stari navadi vse strokovnjake na nekem področju ožigosal kot nekompetentne, ker so "zagotovo" na plačilni listi kapitalistov?

Citat:


Nezaupanje je nesmiselno
Na eni strani svarila predsednice Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice Neve Miklavčič Predan in verižna elektronska pošta o svetovni farmacevtski zaroti, na drugi strani spletna stran www.ustavimo-gripo.si in druge državne publikacije, ki zagotavljajo varnost cepiva. Za komentar o nasprotujočih si mnenjih smo povprašali imunologa, profesorja medicinske mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani Alojza Ihana. Po njegovih besedah je cepivo varno, dvom in nezaupljivost pa nista posledici dvoma o medicini, ampak o državni avtoriteti. Skrb za zdravje naj se vseeno začne, še preden nas udari 38 stopinj vročine in obležimo v bolečinah.

Je v pomislekih, da je cepivo pogubno in plod farmacevtske zarote, po vašem mnenju kaj resnice ali ustvarjajo nepotreben preplah?

Zelo zanimivo je, zakaj je pri nas toliko pomislekov glede tega cepiva. V ZDA se ljudje ne ukvarjajo s takšnimi dilemami. Preprosto sprejemajo mnenje strokovnjakov, da je nova gripa zaradi množičnosti okužb problematična, cepljenje pa varuje pred njimi. Pri nas pa je očitno tradicionalno prepričanje, da ni nič, kar je državno ali od druge avtoritete, zaupanja vredno in koristno, ampak prej škodljivo in zlonamerno. Manjši narodi smo pač nezaupljivi do vsega, kar pride od zunaj, ker smo bili v zgodovini večinoma izkoriščani podložniki, ne pa gospodarji. Potem smo se osamosvojili in začeli verjeti v lastne institucije in avtoritete, a z razkritjem politično-tajkunskih mrež spet nihče več nikomur ne verjame. Nezaupanje v cepivo zato vidim kot del splošnega družbenega ozračja, da torej ni mogoče verjeti nikomur in da je dobronamernost institucij zgolj navidezna, v resnici pa je povsod grabežljivo, škodoželjno ozadje. Neverjetno se mi zdi, koliko se razpravlja o pikcu v ramo, ki zanesljivo prepreči bolezen, kakršno koli tveganje pa je mnogo manjše, kot če sedemo v avtomobil ali na letalo. Pravi problem cepiv je v tem, da četrt človeštva nima denarja zanje in da po nepotrebnem še vedno umrejo vsaj trije milijoni ljudi na leto zaradi ošpic, tetanusa, oslovskega kašlja, hepatitisa B. Skratka, cepivo je dokazano varno, če govorimo o varnosti, ki jo je mogoče izmeriti v praksi. Če pa kdo zahteva manjše tveganje, kot je ena proti milijon, začenjamo razpravljati o svetu onstran dokazljivega. Potem tudi v avto in na letalo ni mogoče sesti brez govora o tveganju. Demonične teorije o nanočipih in iztrebljanju ljudi pa so absurdne. Od njih ima korist kvečjemu farmacevtska industrija, ker se s takšnimi razpravami jemlje prostor kritičnim razmislekom glede cen, distribucije, postopkov registracije ... To me spominja na naše politike, ki v težavah najraje aktivirajo hrvaško-slovenske spore, da se izognejo resnejšim dilemam.

Se boste vi cepili?

Tako kot vsako leto sem se letos že proti sezonski gripi, naslednji teden pa se bom še proti pandemski. Ne zato, ker bi se je pretirano bal, ampak zaradi tistih nekaj zoprnih in izgubljenih dni z vročino; proti temu se mi zdi cepljenje res malenkost. Pa seveda zato, da ne postanem trosilec okužbe. To se mi ne zdi pošteno, sploh ne v okolju, kjer so bolniki in študenti.

Kako naj sicer najbolje skrbimo za svoj imunski sistem, zlasti če se ne odločimo za cepljenje?

Večina dela za lajšanje bolezni mora biti opravljena pred njo. Predvsem moramo biti v dobri telesni kondiciji, ki pomeni zadostno srčno, pljučno in žilno zmogljivost; ko smo zdravi, jo potrebujemo, na primer, za tek, ko smo bolni, pa za uspešno spopadanje z vročino. Izraz zdravstvena kondicija poudarja, da je bolezen, zlasti okužba, za organizem predvsem dolgotrajen, teden do dva trajajoč napor. Kot bi se človek namenil prehoditi pol slovenske gorske transverzale. Ob okužbi so žile po vsem telesu razširjene, kar zahteva intenzivno delovanje srca. Tako je dobra telesna kondicija zelo pomembna; sicer nas okužba zelo prizadene, podobno, kot bi vzpon na Triglav prizadel človeka brez kondicije. Ljudem brez kondicije se torej slabše piše, zlasti če imajo tudi povečano telesno težo. Za gripozni napor je prav tako potrebna presnovna rezerva: dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in še zlasti zaloga beljakovin, ki so potrebne za proizvodnjo zaščitnih protiteles proti virusu. Te so najlaže dostopne iz dovolj okrepljenih mišic; na prehrano v času bolezni namreč teže računamo, ker ob vnetju naravno ostanemo brez apetita. Tretja zaloga za lajšanje bolezni pa je dobro pripravljen in odziven imunski sistem, kar pomeni, da ne sme biti poškodovan in izčrpan od nenehnih vnetij, okužb ali stresov v preteklosti. Izčrpani ljudje, zlasti kronični bolniki in tisti s predhodnimi okužbami, zdravstvenih zalog nimajo, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe in se bolezen vleče. Tudi nosečnice imajo zaradi zaščite ploda, ki je objektivno tujek, naravno zavrt imunski sistem, zato so bolj dovzetne za okužbe. Če smo zdravi in brez pretirane pogostnosti okužb, se nam torej ni treba ukvarjati s tem, kaj nam bo bolezen prinesla. Ko bomo zboleli, če bomo, bomo pač teden dni počivali, ob vročini nad 38 stopinj jedli aspirine in pili topel čaj.

Ne priporočate kilogramov limon in imunala?

Če smo zdravi in ne staknemo pogosto okužbe, ne potrebujemo dodatkov. Če nismo, pojdimo k zdravniku, da presodi, ali se za težavami ne skriva kaj resnejšega. Če se ne, težave pa vztrajajo, sledi morda najtežje: optimizacija svojega zdravstvenega stanja. Kot rečeno, je začetek vedno v primerni fizični dejavnosti, ki naj obsega najmanj tri tričetrturne intenzivne napore na teden. Šele tako izbrušen organizem je vsaj približno odziven. Zdravje je smiselno dopolnjevati s preparati, a po njih naj posegajo predvsem ljudje, ki imajo tudi sicer težave s pogostimi okužbami in ki so glede telesne kondicije in prehrane že storili vse potrebno. Ti naj v času, ko so razmeroma zdravi, razmislijo in eksperimentirajo, kaj lahko še storijo glede načina življenja (glede izpostavljanja okužbam, spanja, stresa, delovne aktivnosti, sprostitve ...), da se jim začarani krog okužb pretrga. Med tako eksperimentiranje lahko spada tudi samozdravljenje s preparati, ki so se izkazali za učinkovite. Če človek ugotovi, da mu neki pripravek pomaga, naj ga ob večji nevarnosti okužb uporablja. Med takšna dopolnila štejemo zlasti imunostimulante, predvsem ehinacejo ali beta-glukane, pa imunostimulanse iz bakterijskih izvlečkov. Vsi ti so zlasti primerni za preventivno jemanje v sezonah prehladnih obolenj pri ljudeh s pogostimi virozami, ki pa praviloma potekajo brez vročine ali z zelo malo vročine.

Iva Gruden

Klikni za razširitev

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Baltazar pravi:
Na listu nič ne piše o stranskih posledicah (hujših vedenjskih motnjah) pri 40% otrok. Zakaj podatki objavljeni na internih zdravniških srečanjih ne smejo priti v javnost?

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Baltazar pravi:
Tvoja mama me ne zanima. Zanima me, zakaj so medicini poznane informacije o škodljivih posledicah cepiva namenjene samo internemu krogu in ne javnosti. Očitno cepivo le ni tako nedolžno, kot ga prikazujete.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Smola

.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Evrofil pravi:
Joj, paranoik. Prostozidarji in Iluminati so ga dali na trg, da bodo clovestvo spravili pod pol miljarde!

http://en.wikipedia.org/wiki/Georgia_Guidestones

Itak. Jaz mam v cetrek zjutraj v eno roko proti gripi, v drugo pa proti prasicji gripi

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik stein pravi:
Mene zanima, kje je Jelenac?

Klikni za razširitev