Sem prebrala tudi to. Moj point je bil, da videnje situacije naključnega posameznika (v tem primeru jaz, vsi novinarji in javnost, ter konec koncev tudi ti in ostali, ki jih poznate) ne more biti nad bolj sistematičnim in objektivnim mnenjem, ki se ga lahko pridobi zgolj na en način. Takozvani strokovnjaki so vedno primeren izgovor, ko se z njimi ljudje strinjajo in totalni neživljenjski kreteni, ki o ničemer nič ne vedo, kaj šele o tistem za kar so usposobljeni, ko se ne. Tvoje mnenje, kaj je preuranjeno in kaj ne, kaj je primerno in kaj ne, kaj bi moral nekdo tretji postoriti prej kot kako drugo reč (na področju, ki ti je tuje, če si socialni delavec ali kak drug akter v zgoodbi in seznanjen s situacijo po vseh reglcih in pravilih, ki se pritičejo ugotavljanju primernosti, seveda tvoje mnenje nekaj šteje) je enkovredno mojemu in sicer sta skupaj vredna natanko nič. Vsak sistem ima svoje pomanjkljivosti, pri nas niso nobene izjeme, pa vendar je vsak boljši kot "javno mnenje".