**Če ZDA ne bi več izvažale dizla**
Popolna ustavitev izvoza ameriškega dizla bi lahko zvišala svetovne in evropske cene dizla za do 100 odstotkov.
Zaradi drastično zvišanih cen goriv zaradi geopolitičnih kriz (med drugim na Bližnjem vzhodu) ZDA dejansko preučujejo delno ali popolno ustavitev izvoza dizla. Cilj ameriške vlade je razbremeniti domači trg in znižati rekordne cene na ameriških bencinskih črpalkah.
**Kaj bi to pomenilo za ceno dizla v Nemčiji**
Če bi ZDA omejile ali popolnoma ustavile izvoz dizla, bi to imelo opazne posledice za evropski in s tem tudi za nemški trg.
**Zmanjšanje ponudbe**
ZDA so poleg Bližnjega vzhoda med najpomembnejšimi dobavitelji dizla za Evropo (zlasti po izpadu ruskih uvozov).
Ustavitev ameriškega izvoza bi zmanjšala ponudbo na svetovnem trgu.
**Višji nabavni stroški**
Ker bi preostale globalne količine dizla postale redkejše, bi se zaostrila mednarodna konkurenca za to gorivo.
Če bi primanjkovalo rafinerijskih proizvodov iz Amerike, bi morali evropski uvozniki posegati po dražjih alternativah.
**Višje cene na nemških črpalkah**
Višji nabavni stroški bi se neposredno prenesli na končne potrošnike v Nemčiji. Vozniki, prevozna podjetja, logistika in kmetijstvo bi se v tem scenariju morali pripraviti na nadaljnje naraščanje ali dolgotrajno visoke cene dizla.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da je tak korak dvorezen meč.
Čeprav bi lahko kratkoročno podprl ameriški trg, bi globalno sprožil cenovno spiralo, ki bi se na koncu prek mednarodnih trgovinskih verig in transportnih stroškov lahko odrazila tudi na ameriškem gospodarstvu.
**Ekonomisti opozarjajo na bumerang učinek**
Ugledni energetski ekonomisti, kot je Philip Verleger, poudarjajo, da je globalno povpraševanje po dizlu izjemno neelastično – panoge, kot so logistika, kmetijstvo in ladijski promet, morajo kupovati gorivo skoraj ne glede na ceno.
Ustavitev dobave iz ZDA (ki so nazadnje izvozile rekordne količine do 1,6 milijona sodov dizla na dan) bi svetovne trge pahnila v nezaslišano pomanjkanje.
Poleg tega naftna industrija opozarja, da bi izvozna prepoved lahko prisilila ameriške rafinerije k zmanjšanju celotne proizvodnje, saj viškov logistično ne bi mogle prepeljati v vse regije znotraj države.
To bi globalno krizo še dodatno zaostrilo.
