Ste pa hitro pobrali.
Mleko kot primer. Ne določa kmet kam bo šlo mleko. Večina gre preko zadrug, ki kot dober gospodar morajo iskati najboljše kupce, nekaj gre direktno, predvsem v LM. Končni kupci (torej trgovina) išče najcenejše mleko in ker ga pri slovenskih PREDELOVALCIH ne more dobiti (čeprav ironično imamo najnižjo odkupno ceno mleka daleč naokoli), ga potem kot gotov proizvod uvozijo od tam kjer ga lahko pridelajo še ceneje, ker pač nimajo istih omejitev. Velja za vso hrano.
Ali pa je kot v primeru krompirja iz Nemčije, bila tam takšna letina, da so viške za par centov porinili na tuje trge, naši trgovci pa so to z veseljem pograbili in ti ga prodali po redni ceni. Posledica je sicer propad nekaj pridelovalcev krompirja v državi, ki jim je krompir zgnil v skladiščih ampak za to se končni potrošnik ne sekira.
Kar je pridelano v Sloveniji je v tujini ironično precej cenjeno, še zmeraj pa plačano manj, kot oni plačajo svojemu kmetu. Razliko pa pobere nekaj zadružni sistem, nekaj predelovalna industrija, večino pa trgovina. Tako je bilo že od nekdaj in ni pričakovati, da bi se kljub velikim besedam ta razmerja kadarkoli spremenila, vsaj ne, dokler je hrane na trgu dovolj.
Ko te bo naslednjič pograbila misel, kako slovenski kmetje drago prodajajo svoje izdelke si izvoli odpreti to stran in razmisli še enkrat zakaj je hrana v Sloveniji draga:
Spremljajte trende cen v mlečni industriji v Sloveniji in v primerjavi z Evropo in se pravočasno odzovite na spremembe na trgu surovega mleka.
kmeckaborza.si
