Citat:
Uporabnik Roberto pravi:
Zakaj ne prilepiš celega članka? Zaradi mogoče zanimive teme ne bi pofla plačeval...
Evo celoten članek, brez podnaslova
Kdo koga »farba« pri sprostitvi cen goriv
Jutri opolnoči se bodo v skladu z vladno uredbo zvišale najvišje dovoljene cene pogonskih goriv. Ker v Sloveniji ni prave konkurence bodo cene do najvišje dovoljene dvignili tudi vsi prodajalci pogonskih goriv. Aprila verjetno prihaja nova uredba o nadzoru cen.
Tokratna podražitev bo zaradi velikonočnega ponedeljka uveljavljena dan pozneje. Po naših izračunih se bodo pogonska goriva podražila za okoli odstotek, tako da bo enkratno polnjenje 50 litrskega rezervoarja dražje za okoli 50 centov. Vzrok so višje borzne cene pogonskih goriv, nekoliko močnejši evro oziroma padec vrednosti dolarja je podražitev omilila.
Kaj prinaša nova uredba
Najvišje dovoljene cene izdelkov iz nafte se določijo vsaka dva tedna, pri čemer se za osnovo vzame povprečje najvišjih dnevnih cen ustreznega goriva v preteklih dveh tednih. Cene se iz dolarjev preračunajo v evre po tečaju ECB. Vlada bo morala v začetku aprila omenjeno uredbo podaljšati ali spremeniti, saj zdajšnji 8. aprila poteče veljavnost. Do spremembe uredbe bi sicer lahko prišlo že februarja a se je zapletlo med ministrstvom za gospodarstvo, ki je podleglo interesu lobijev in ministrstvom za finance, ki se boji upada davčnih prihodkov. Uredba je bila takrat podaljšana zgolj za dva meseca. Obstoječa ureditev sicer velja že od leta 2000, vlada pa je večinoma uredbo podaljševala za eno leto.
Dizel verjetno ostaja pod nadzorom
Najbolj verjetno je sicer, da bo tokrat sprejet februarski kompromisni predlog in sicer, da se bodo sprostile cene kurilnega olja in manj prodajanih bencinov. Pod nadzorom, predvidoma na enak način kot do zdaj bosta ostala le še 95 oktanski bencin in dizelsko gorivo. Temu predlogu finančno ministrstvo, ki je sicer proti popolni sprostitvi cen pogonskih goriv, ni nasprotovalo.
Mramor tokrat na strani davkoplačevalcev
Naftni prodajalci v Sloveniji v zadnjem obdobju intenzivno lobirajo, da bi se cene sprostile. Kot zanimivost to počnejo v času, ko se Evropska komisija (EK) zaradi nedelovanja trga naftnih derivatov v EU zavzema za večjo regulacijo cen. Slovenija je sicer ekstremen primer nedelovanja trga.
V javnosti se zadnje obdobje pojavljajo tudi študije, predvsem po naročilu Petrola, katerih namen je seveda poziv k sprostitvi cen. Tem lobijem je podleglo tudi ministrstvo za gospodarstvo (MG). Na drugi strani pa je tudi ministrstvo za finance (MF) naredilo svojo analizo vpliva morebitne sprostitve cen pogonskih goriv. Poglejmo kaj je res in kaj ne na naftnem trgu Slovenije.
1. Koliko bi se cene goriv zaradi sprostitve podražile?
Brez dvoma. Tudi cilj sprostitve cen je predvsem v tem, da si naftni trgovci dvignejo svoje marže. Po oceni MF bi se cene bencinov podražile od 1,3 odstotka do 4,3 odstotka ter pri dizelskem gorivu za od 4,1 do 7,2 odstotka. MF namreč ocenjuje, da bi naftni trgovci svoje marže pri bencinu dvignili od 15 do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 do 80 odstotkov
2. Ali je v Sloveniji konkurenca med ponudniki?
Konkurenca je med najskromnejšimi v Evropi. V Sloveniji je sicer okoli 20 ponudnikov naftnih derivatov, vendar pa vodilna trgovca Petrol in OMV nadzorujeta okoli 90 odstotkov maloprodaje. Ob upoštevanju veleprodaje je njuna tržna moč še večja, saj tudi manjši prodajalci nabavljajo pri velikih dveh trgovcev. Poleg samega tržnega deleža pa imata velika dva trgovca tudi lokalno povsem razdeljen trg, tako da v Sloveniji skorajda ni področja, kjer bi bila dva ali več različnih ponudnikov dovolj skupaj, da bi kupci lahko imeli izbiro.
Petrol ima po zadnjih dosegljivih podatkih 315 bencinskih servisov OMV pa jih ima 106. V Sloveniji je okoli 20 podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo tekočih goriv. Tretji največji trgovec je Mol, ki ima 40 črpalk in kupije še 17 črpalk Agipa. Ta se iz Slovenije umika. Shell ima deset črpalk, a so vse samo za tovorna vozila.
3. Ali so v Sloveniji najnižje oz. nizke marže prodajalcev?
Po oceni ponudnikov so v Sloveniji marže približno petino nižje od povprečja EU. Po podatkih Naftnega biltena Evropske komisije ima Slovenija tudi dejansko eno najnižjih cen goriv pred davki. A kot zanimivost naj povemo, da imajo najnižje nabavne cene v Veliki Britaniji, ki z Italijo tekmuje v najvišjih končnih cenah. Avstrija ima denimo podobne povprečne nabavne cene bencina, Francija pa podobne nabavne cene dizelskega goriva. Kar nekaj je primerov, ko so marže bencinov pod povprečjem EU, marže dizla pa so med višjimi in obratno. Belgija, ki ima podoben nadzor cen bencina kot Slovenija ima denimo nižjo nabavno vrednost bencina kot Slovenija.
4. Ali bi se konkurenca v primeru sprostitve povečala?
Glavni razlog skromne konkurence niso marže, ampak položaj vodilnih ponudnikov. V določenem obdobju, bi se konkurenca s sprostitvijo cen verjetno začela povečevati, a da bi dejansko prišlo do opazne spremembe tržnih deležev in zmanjšanja moči vodilnih ponudnikov, bi bilo potrebnih deset ali dvajset let. Vodilna ponudnika imata namreč razdeljene pozicije, ki sta jo gradila vse od druge svetovne vojne in tudi še v času gradnje avtocest. Vsak novi ponudnik je zdaj prisiljen začeti bodisi iz slabšega mesta ali pa mora čakati, da se preusmerijo prometni tokovi, kar se zgodi denimo ob izgradnji novih prometnic. Poleg tega je Slovenija kot trg majhna država z relativno skromno kupno močjo zato je zanimanje morebitnih novih ponudnikov skromno.
5. Bi se dalo prevladujoč položaj dveh ponudnikov zmanjšati?
Da, a je malo verjetno, da bi do tega prišlo. Ena od možnosti povečanja konkurenca je tudi ta, da bi moral Petrol, ki obvladuje več kot 60 odstotkov trga, približno tretjino svojih bencinskih črpalk prodati ali oddati v najem. AVK ima možnost, da ob določenih pogojih to od Petrola tudi zahteva. Pri tem bi seveda moral AVK določiti tudi katerim črpalkam bi se moral Petrol odpovedati. Kot že rečeno, je administrativni ukrep AVK zelo malo verjeten. Zelo malo verjetno je tudi, da bi AVK vplival na to, kdo lahko odpira nove črpalke ob novih prometnih odsekih, ki se bodo gradili v Sloveniji.
6. Ali je Slovenija res edina, ki omejuje cene pogonskih goriv?
Ne, veliko evropskih držav na nek način kontrolira cene pogonskih goriv in tudi EK je začela spodbujati države članice k regulaciji tega trga. Opaža namreč, da je to trg, kjer je najslabša konkurenca in to ponudniki tudi aktivno izkoriščajo. Podoben model določanja cen kot Slovenija ima še Belgija, kjer pa ponudniki le redko posežejo po najvišjih dovoljenih cenah. Praviloma je to ob cenovnih šokih. Po mnenju EK ima enega boljših modelov (seveda v precej bolj konkurenčnih razmerah kot v Sloveniji) Avstrija, kje mora vsaka bencinska črpalka regulatorju sporočati vsako spremembo cen, dvig cen pa je dovoljen le enkrat na dan (znižajo se lahko večkrat). Poleg tega je urejen tudi spletni portal, kjer so cene goriv javno objavljene za vsako črpalko posebej.
7. Bi sprostitev cen vplivala na manjše davčne prihodke?
Da. Matematika izračuna je sicer zapletena. Zaradi dviga marž prodajalcev, bi prišlo do določenega zmanjšanja prodaje pogonskih goriv. Prodajalcem so dvig vseeno splača, saj bi bil dvig večji kot je upad prodaje. Za državo je računica drugačna. Končna cena bencina je sestavljena iz nabavne vrednosti (skupaj z maržo prodajalca), taks, trošarin, nekaj vrst okoljskih dajatev in DDV. Država bi dobila nekaj več DDV od višje nabavne vrednosti, toda manj bi dobila vseh drugih dajatev in tudi manj DDV, ki ga pobere od teh drugih dajatev.
Po oceni MF, bi v primeru sprostitve cen vseh izdelkov iz nafte ta izpad davčnih prihodkov znašal od 39,5 do 59 milijonov evrov na leto. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javno-finančnih prihodkov zaradi nižjih količin.
8. Kako sta Petrol in OMV zavladala Sloveniji
Naftni monopol v Sloveniji se je dejansko oblikoval že takoj po drugi svetovni vojni. Petrol je bil edini naftni trgovec v notranjosti Slovenije, na Obali oziroma na takratnem Svobodnem tržaškem ozemlju pa je bil ustanovljen Istrabenz. Družbi sta si trg vseskozi delili. V času prve naftne krize leta 1975 sta se celo združili, do postopne razdružitve je prišlo v drugi polovici osemdesetih.
Tudi ob gradnji avtocestnega križa sta si naftni družbi OMV Istrabenz in Petrol "razdelila" točke ob avtocestah, kar je takrat pripeljalo do protestnega umika nekaterih drugih ponudnikov iz Slovenije.