Citat:
Država bi na črpalkah rada videla italijanske cene
Če bodo sprejete vse spremembe cen goriv, bi lahko imeli najdražja goriva v Evropi
Trije ministri vlade Mira Cerarja, ki je vseskozi obljubljala, da ne bo novih davkov, zdaj snujejo, kako bi še podražili življenje državljanom in poslovanje podjetij. Poleg višjih cen pogonskih goriv zaradi zvišanja marž prodajalcev lahko pričakujemo še nov davek - bencinski cent - in višje trošarine.
Prihodnji mesec poteče uredba o oblikovanju cen pogonskih goriv. Ta je bila zato, da bi jo nadomestila druga oblika nadzora, že oktobra lani podaljšana le za štiri mesece (uredba se sicer vsako leto podaljšuje že več kot desetletje).
OMV in Petrol obvladujeta Slovenijo
Kot vse kaže, so današnje nekoliko nižje cene pogonskih goriv (95-oktanski bencin se je pocenil za 0,7 odstotka, na 1,175 evra, dizelsko gorivo za malenkost, na 1,015 evra) le zatišje pred nevihto, ki jo bomo doživeli. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pripravlja delno ali celo popolno sprostitev cen pogonskih goriv, infrastrukturni minister Peter Gašperšič bi bencinu dodal še približno deset bencinskih centov za vzdrževanje infrastrukture, finančni minister Dušan Mramor pa naj bi vse to nadgradil z novim trošarinskim modelom in za smetano od vseh novih davkov in višjih cen seveda pobral še DDV. To bi lahko ceno na naših črpalkah približalo cenam v Italiji, ki se »ponaša« z najvišjimi cenami goriv v Evropi (cene so v povprečju okoli 20 centov višje kot v Sloveniji).
Konkurence ni, AVK pa išče direktorja
Kako bo država nadzirala Petrol in OMV, ki skupaj obvladujeta več kot 90 odstotkov prodaje na drobno v Sloveniji, ministrstvo za gospodarstvo še vedno skrbno skriva, čeprav bi moralo zdaj predlog že posredovati v javno obravnavo.
Da bi se med ponudniki vzpostavila konkurenca, ni pričakovati. Petrol in OMV sta si že ob gradnji avtocest tudi regionalno razdelila tržne deleže (tisti z nekoliko boljšim spominom se verjetno spomnite odhoda nekaterih svetovnih naftnih trgovcev iz Slovenije). Tudi v mestnih središčih boste le redko našli v bližini konkurenčni črpalki.
Počivalšek je sicer kot resorni minister menjal direktorja AVK. Z začetkom leta je Andreja Kraška kot vršilec dolžnosti zamenjal Andrej Matvoz.
Gašperšič bi Gorenjcem pobiral manj
Več prostora pri določanju cen pogonskih goriv je le prvi korak. Več denarja bi rad dobil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki zato snuje bencinski cent. Bolje rečeno, od pet do deset centov novega davka, ki bi se pobiral pri prodaji pogonskih goriv. Že sredi prejšnjega meseca je Gašperšič napovedal, da naj bi bil bencinski cent uveden sredi leta in naj bi letos znašal okoli tri cente, nato pa bi se postopno povečeval in v treh letih dosegel okoli deset centov. Po poročanju Radia Slovenija utegne z njim zbrati letno od sto do 150 milijonov evrov. Radio Slovenija je tudi poročal, da naj dajatev ne bi bila povsod enaka. Na obmejnih območjih bi lahko bila nižja ali je celo ne bi bilo, ob avtocestah pa bi bile dajatve še višje.
Kako vas bo udaril nov trošarinski model Dušana Mramorja?
Tretji davčni udarec se pripravlja v resorju finančnega ministrstva, ki že dalj časa snuje novo trošarinsko politiko za pogonska goriva. Ministrstvo za finance je v zadnjem obdobju spreminjalo le trošarine na kurilno olje, medtem ko se trošarine na pogonska goriva niso spremenile že od začetka lanskega avgusta. Minister Mramor je sicer v 15 mesecih svojega mandata trošarine na pogonska goriva spremenil že kar 11-krat. Nemčija je denimo zadnjo spremembo trošarin doživela leta 2003 in tudi tam sta denimo dizel in kurilno olje že cenejša kot v Sloveniji.
Nova trošarinska politika naj bi bila pripravljena skupaj s spremembo nadzora cen pogonskih goriv. Podobno kot snuje minister Gašperšič, bi lahko tudi minister Mramor uvedel regionalno različne trošarine. To seveda pomeni, da bi verjetno imeli v mestnih središčih precej višje cene pogonskih goriv kot denimo ob avtocesti pred karavanškim predorom.
Od bencinskih centov še DDV
Naj ob tem opozorimo, da finančnemu ministrstvu tudi sicer godijo višje cene pogonskih goriv, saj se s tem povečujejo tudi prilivi DDV. Da, in prav ste slišali, od vseh trošarin in drugih davščin vam država zaračunava še DDV, tudi na bencinski cent bo tako. Torej na deset centov dajatev plačate še 2,2 centa DDV.
Vozniki vplačamo petino davkov
Ob tem pa država kar petino davkov pobere od voznikov. Povedano v številki, več kot 1,8 milijarde evrov na leto v proračun prispevajo vozniki in lastniki avtomobilov. Pri tem smo kaj davščin gotovo izpustili (med drugim tudi 360 milijonov cestnin in vinjet, ki se zbirajo v blagajni državnega Darsa za avtoceste).
Tretjina cestne dajatve izpuhti
Za vzdrževanje cest nam država vsako leto zaračuna 148 milijonov evrov letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Ob tem moramo opozoriti, da je država to dajatev v zadnjih letih močno povečala, sredstva za investicijsko vzdrževanje državnih cest pa je skoraj ukinila. V zadnjih petih letih pa je to dajatev povečala za četrtino pri manjših vozilih in potrojila pri najmočnejših vozilih. Vsaj tretjina dajatve za uporabo cest se porabi nenamensko. Za državne ceste (brez avtocest) skrbi DRSI, ki je leta 2014 za tekoče vzdrževanje (zimsko posipavanje, pluženje, letno košenje, manjša popravila ...) porabil 57,5 milijona evrov in dodatnih 4,2 milijona evrov za posipalni material. Za investicijsko vzdrževanje je bilo porabljenih le 7,7 milijona evrov (leta 2013 je ta znesek znašal 25,2 milijona evrov). To pomeni, da DRSI letno za investicijsko vzdrževanje porabi 1.300 evrov za vsak kilometer državnih cest. Dars denimo za investicijsko vzdrževanje porabi letno okoli 30 tisoč evrov za vsak kilometer avtocest.
Če bi država namensko porabljala le nadomestilo za uporabo cest, bi imeli dokaj zgledno urejeno državno cestno omrežje.
Od goriva dve tretjini v proračun
Trenutno se od litra bencina ali dizelskega goriva kar dve tretjini zneska stečeta v državno blagajno. Država je tako lani pobrala okoli milijardo evrov trošarin na energente (vključno s trošarino na električno energijo), kažejo podatki ministrstva za finance.
Po naših izračunih država od prodaje tekočih goriv pobere še okoli 450 milijonov evrov DDV in okoli 160 milijonov evrov drugih davščin. Skratka, od prodaje goriv država letno pobere okoli 1,6 milijarde evrov davkov.
Vozniki »hvaležne stranke« za ožemanje
Z vidika javnih financ je obdavčevanje pogonskih goriv precej lahka zadeva, saj dvig obdavčitve kratkoročno zelo malo vpliva na porabo pogonskih goriv. Nekoliko bolj se pozna prodaji ob avtocestah, a ker so cene v Sloveniji že nekaj let višje kot v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, se tranzitni promet že zdaj ustavlja le v sili. Na domačo lokalno porabo dvig davkov kratkoročno nima večjega vpliva, še posebej ob tako nizkih cenah surovin na svetovnih trgih. Se pa seveda tudi državnemu proračunu pozna postopno zmanjševanje porabe, ker so nova vozila manj potratna.
