Orginal Bosanec je musliman, vsi ostali so bosanski srbi ali hrvati.
Lani poleti mi je umrla babi in sm biu udeležen islamskega običaja. Jaz osebno nisem veren v smislu, molitev, hoja v mošejo, zato mi je to vse bilo novo. Mi je pa bilo nekako všeč, ker sem se tako res osebno poslovil od moje babice.
Truplo se iz mrtvašnce odnese v mošejo, kjer jo pripravijo na pogreb. Tam jo umijejo in zavijejo v nekak zeleni prt. Moški se zberejo pred Ðamijo, kjer se opravi molitveni obred. Po tem obredu se truplo pripelje pred hišo pokojnega, kjer so zbrani vsi člani družine in ostali žalujoči. Tam je truplo zavito na ogled, kjer Hođa(duhovnik) začne z proceduro (kdo je umrli, molitve vključno žalujočimi).
Ženske so oblečene normalno, vendar z ruto na glavi. Potem se zberejo moški, ki odnesejo truplo do mezarluka (pokopališča), ženske ostanejo doma.
Na pokopališču, čaka že izkopana luknja. V dno luknje vstopijo vsaj dva moška (v mojem primeru, sem bil eden izmed teh jaz), ki preprimeta truplo in ga postavita na dno. Nato se po diagonali postavijo deske nad truplom, katere nato ostali moški zasujejo z zemljo. Hođa opravi še zadnjem molitve, (vpraša če je kateremu umrli ostal kej dolžen naj to pove, ali mu halali (oprosti) dolg), vsi skupaj nato odidejo do hiše, kjer čaka gostija vključno z zadnjo molitvijo hođe in ostalih.
Najbolša gesta mi je pa bila, ki jo je hođa rekel: "Oni nisu mrtvi, oni žive u vama, i u vašim sječanjima"!
Nekako me je to potolažilo, da sem lažje vse skupaj preživel. Je pa kar težak občutek, ko preprijemaš osebo, ki je del tebe celo življenje in jo osebno polagaš v zemljo, ter jo lastnoročno pokoplješ. Mislim, da je to največji znak spoštovanja do umrlega in istočasno poslavljanje.
