ksz...
Je tole res? Iz:
http://www.polet.si/ziveti-zdravo/igre-v-zdravstvu-brez-meja
"Lažni pozitivni in lažni negativni izvidi
Drugi primer je osebna izkušnja sogovornice, ki je pred približno 17 leti zbolela za borelijo. Bolezen, ki v drugi fazi začenja napadati organe, najbolj pogosto srce, sklepe in centralno živčevje, je, žal, napredujoča in kronična. Zaradi tega mora redno kontrolirati protitelesa na borelijo. V obdobjih poslabšanja bolezni je nujna antibiotična terapija z infuzijami, ki traja dva do tri tedne, izvajajo pa jo bodisi v zdravstvenem domu bodisi v sklopu dnevne bolnišnice.
Doslej je tovrstna testiranja vedno opravljala z imunofluorescentnim testom, ki je tudi po mnenju infektologov edini zanesljiv test za borelijo. »Nedavno pa sem ob kontroli, ki je doslej v obdobju mirovanja vedno pokazala mejno pozitivno koncentracijo protiteles, imunoglobulinov G (IGG) – ta se, če imaš kronično borelijo, lahko le zviša, ne more pa izginiti –, dobila zelo nenavaden izvid. IGG je bil negativen. IGM, ki pokaže svežo okužbo, pa je bil pozitiven. Kot zdravnici se mi je takoj sprožil alarm, saj je bil rezultat povsem nelogičen. Takoj sem poklicala infektologa s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in ga vprašala, kako naj razumem rezultate tega testa. Odgovor je bil nedvoumen, v smislu: očitno so izvajali nove teste, ki so v primerjavi s starimi občutno cenejši, a zelo nezanesljivi, saj opažamo, da je veliko lažno pozitivnih in lažno negativnih izvidov,« pove zdravnica.
Takoj je opravila še imunofluorescentni test. Rezultati: nove okužbe ni bilo, IGG pa je bil mejno pozitiven.
Začetek konca kakovostne in varne medicine?
Kaj torej zapovedana uporaba takšnega testa pomeni širše, z vidika zdravstvenih in finančnih posledic, ki jih lahko prinese tovrstno vse prej kot strokovno narekovano varčevanje, z uporabo cenejših in veliko manj zanesljivih testov? Kaj pomeni v večini primerov, ko pacient nima diplome medicinske fakultete in ne ve, koga lahko takoj pokliče, da bi dobil verodostojno strokovno mnenje?
»Zaradi lažno negativnega izvida se lahko zamudi pravočasno zdravljenje v zgodnji fazi bolezni, ki je z le eno antibiotično terapijo povsem ozdravljiva. Ljudje lahko zaradi takih stvari (p)ostanejo bolniki za vse življenje, kar lahko vodi tudi v invalidnost. Kdo bi, v prvem ali drugem primeru, nosil odgovornost za nastalo škodo? Tisti, ki je napisal protokol ali uveljavil obvezno uporabo cenejšega, slabšega testa, ali zdravnik, ki to upošteva? Jasno je, da odgovornost, bodisi strokovno, etično, sodno bodisi odškodninsko, vedno nosi zdravnik. On je tisti, ki konča na sodišču, če gre pri zdravljenju kar koli narobe,« je prepričana Ilinova.
Ta ugotovitev je v nedavnem sodnem epilogu na področju družinske medicine že dobila potrditev. A to še ni vse. Tovrstne spremembe, varčevalno in ekonomsko narekovane, zdravniku (in tudi bolniku) ne odvzemajo le varnosti. Zdravniku odrekajo tudi strokovno avtonomijo.
–– ––––
To pa je začetek konca dobre, kakovostne, etične in varne medicine."