Domobrančeva zadnja molitev
V tej jami tu nas bodo zdaj pobili
ti strašni, izprijeni, neznanski komunisti.
Bog, še zmeraj smo tvoja vojska, Ti se nas usmili,
ker tu, kjer smo, res nismo vredni zavisti.
Ti, zmagoviti Bog, Bog vojnih trum,
to vojsko v Tvojem imenu smo izgubili.
Kako nas je preslepil Tvoj zvijačni um!
Zdaj nas bodo komunisti tu res vse pobili.
Sam si jih videl, satanske rdeče barabe,
kako zaničujejo sveto hostijo in sveti križ.
Ves narod so ujeli, ofarji, na svoje brezbožne vabe,
Ti, čudni Bog, pa vse to gledaš in vse to trpiš.
Saj je, kot da si tudi Ti na njihovi strani.
Zmagali so. Zakaj si jim zmagati dal?
Mi smo zdaj v njihovih rokah, od Tebe prvega izdani.
Zakaj jih nisi z našo roko, ko je bil čas, pokončal?
Je to, da smo z okupatorji - Lahi in Švabi - sodelovali,
res bil tak smrtni greh?
Mi smo se vendar ves čas za vero bojevali.
Od kod ta prezir, o Bog, v tvojih očeh?
Kako smo molili: V imenu Kristusovih ran
naj pogine partizan.
Kako smo prosili: V imenu svete Trojice
naj crknejo rdeče prasice.
Kako pobožno smo peli: Vse brezbožnike bomo zmleli
in Ti jih položili na oltar ...
Vate, o Kristus, smo vero, upanje in ljubezen imeli,
Ti, judež, pa si izdal našo stvar.
Bodi preklet, božji pankrt, hudičev Bog,
bodi preklet na vse hudičeve božje čase.
Požira nas komunistično brezno, Kočevski Rog.
Ko pridemo k Tebi gor, [cenzura] hudičeva, pazi nase!
Ervin Fritz
