In pa tale komedija:
Nihče od njih ni sam od sebe izrazil želje, da bi bili operiran v kakšni drugi ustanovi. To je seveda mogoče in pravica pacientov. Ampak tu je šlo za to, da jih je osebje načrtno klicalo in jim ponujalo operacijo drugje. Zaradi tega je prihajalo do preskakovanja čakalnih vrst, ker klicali niso po vrsti, klicali so samo tiste paciente, ki so preprostejši, za katere so vedeli, da je manj možnosti za zaplete, in tiste, za katere so vedeli, da jih lahko varno odpustijo v domačo oskrbo že po enem ali dveh dneh. Na ta način je prihajalo tudi do oškodovanja Splošne bolnišnice Novo mesto. Vemo, da je zdravstvena storitev plačana v pavšalu, to pomeni, da so všteti tako najtežji kot najlažji pacienti, potem pa zavarovalnica naredi povprečje in plačuje za vse približno enako. S tem, ko je lažje paciente odpeljal iz bolnišnice Novo mesto, so jim ostali samo težji, kar pomeni, da je bila povzročena tudi finančna škoda bolnišnici Novo mesto, ker je seveda imela samo tiste najtežje, najdražje paciente, plačilo je bilo pa enako v Novem mestu za najtežje in pri koncesionarju za najlažje.
Mi lahko eden razloži logiko, da so najtezji in najzahtevnejsi primeri podplacani, lazji pa preplacani. Po tej razlagi je temu tako. Kdo ovrednosti storitve in kdo placuje in zakaj ta MO? Logika bi morala biti ravno obratna.