Mah klinc, mene je pustila zaradi inkasanta....oz. onega klinca, ki popisuje elektriko. U bistvu me vsaka pusti, včasih zaradi pijače, včasih zaradi divjaških ispadov...vedno ga kaj polomim. Ponavadi je vse ok, če pijem samo pivo, ko pa ga zalijem z rakijo, je pa vedno kaka pizdarija.
Enkrat sem pri eni živel doma v hiši njenih staršev. Vse je bilo ok, vendar smo se ga s sodelvci zatolkli na mrtvo....pridem domov in ne vem zakaj, se mi ni ljubilo odklepati vhodnih vrat...ker je bila drvarnica blizu, sem vzel motorko...jo uspel zakurblati (trezen je ne znam...) in sem prežagal vhodna vrata. Hrup motorke je zbudil celo hišo...vsi so pritekli dol, njen foter je znorel, baba je jokala...u glavenem, drug dan me je pustila. Pa sem se drug dan prišel opravičit, pa je njen foter reku, da me bo na Policijo prijavo, če me še vidi.
Potem sem imel smolo v Kambođi, tja sem šel s humanitarno organizacijo pomagat v neko vaško šolo. Tam so bile zaradi poplav velike težave z malarijo in so komarji prileteli prav v šolsko poslopje. Ko sem tam z loparčkom pobijal komarje, me je opazila ena luštna domačinka. Romanca se je hitro začela, ker pa sem romantik po duši, sem želel iti malo na sprehod na deželo. Na trati pred pragozdom sva se lovila in ona je imela smolo, med tekom in smejanjem je stopila na protipehotno mino in Ying Shi je odletela v zrak...mene je šrapnel zadel samo v roko. Po tem tragičnem dogodku sem pač uvidel, da imam smolo....
Enkrat v Sarajevu se spomnim, jem lepo čevape s čebulo, pijem jogurt in diham zrak. Kelnarca je bila ena Ibehara, čedna ko sto mater. Ker sem tja zahajal vsak dan, me je opazila....začela sva se malo sestajat....povabil sem jo na sprehod po sarajevskih pločnikih. Bila je vesela, zapletlo se je, ko naju je videl njen brat. Takoj je ustavil avto, potegnil mačeto in me želel kar ubiti
... jaz sem imel srečo in sem mu vrgel kamen v glavo, on se je onesvestil, padel in takrat ga je povozil kamion sarajevske snage.
Potem sem spet ugotovil, da imam smolo...