Glede gum: Toyo Proxes T1R spada v kategorijo športnih gum, ki so vedno nekoliko neudobne in glasnejše, ker zaradi togih bokov bolj prenašajo tresljaje in drobne neravnine na karoserijo.
Glede podvozja: Če so ti preverili podvozje ni nujno, da so preverili tudi zgornje ležišče prednjih amortizerjev. Če so ti »posedeni«, podvozje zato praviloma nima nobene povečane zračnosti, kar navadno iščejo na tehničnih pregledih in pri specialistih za podvozja (kot je Vargalant). Moj bivši golf je šel štirikrat zaporedoma brez težav skozi tehničnega s popolnoma uničenimi, nazadnje sem to »pogruntal« sam. Razlika v kotalnem hrupu pred/po menjavi je bila kot dan in noč. Podobno pri mojem sedanjem E46, le da tu razlika ni bila tako očitna. Težava pa je, ker je pri nekaterih avtomobilih težko oceniti, da so »posedeni«, če ne veš, kako morajo izgledati novi.
Pozabil pa sem omeniti še eno stvar: nosilci motorja. Če ti niso več brezhibni, se tresljaji motorja v povišani meri prenašajo na karoserijo, kar se kaže v povečani hrupnosti motorja v kabini.
Šum vetra pri višjih hitrostih: Krivec so predvsem reže ter ostri robovi na karoseriji, izbokline (antena, ogledala) ter slabo tesnenje tesnil vrat in oken. Če avto ni bil nikoli karamboliran, lahko preveriš le pravilno nastavitev vrat ter morebitno poškodovanost gumijastih tesnil okrog vrat ter oken. Kaj več (razen menjave avtomobila seveda) ti ne znam svetovati. Sam sem na bivšem golfu dvojki poskušal marsikaj, a brez »slišnih« uspehov.
Sedaj pa k izolaciji:
Materiali: Uporabiš lahko specializirane materiale za avtoakustiko, ki so sicer kvalitetni, a bodo dodobra osušili tvoj žep, če boš želel biti temeljit in izolirati celoten avto. Če uporabljaš renomirane stvari, kot npr. Dynamat, lahko brez težav samo za material zapraviš 500 ali 1000 EUR. Lahko pa z nekaj improvizacije in znanja izoliraš celoten avto z materialom za 100 EUR ali manj. Sam sem bolj zagovornik cenejših (a še vedno ustreznih) materialov. Prvi razlog je, da nočem plačevati »premije za avdiofilski entuziazem«, ki jo v ceno svojih izdelkov bogato vračunavajo specializirani proizvajalci. Drugi pa, da se po mojih izkušnjah z nekaj znanja tudi z relativno poceni materiali lahko doseže zavidljive rezultate.
Po funkciji se materiali delijo v dve skupini:
1. Materiali, ki zmanjšujejo prenos zvoka skozi pločevino karoserije v notranjost ter dušijo vibracije pločevinastih delov. V to skupino spadajo predvsem bitumenske plošče ali paste ter podobni materiali relativno visoke gostote in dobrih dušilnih sposobnosti. Zaradi mase, ki jo dodajo k masi večjih ravnih površin karoserijske pločevine tudi znižajo njeno lastno frekvenco in tudi s tem prispevajo k slabšemu prenosu zvoka v notranjost. Dobre izkušnje imam z relativno cenenimi ploščami izotekta, le primerno lepilo je potrebno izbrati (večinoma sem uporabljal Pattex Super Fix, ker je bil ravno pri roki; verjetno se dobi tudi kaj ustreznejšega). Za neravne površine je bolje uporabiti pasto na bitumenski osnovi (včasih Alukor ali Antiromba, vendar ne vem, če se ju še dobi). Debelina posušenega nanosa naj bo vsaj 3 mm.
2. Materiali, ki absorbirajo zvok. Sem sodijo predvsem razne akustične pene. Sam imam odlične izkušnje z samougasljivo peno plamaval, ki jo včasih v klasi lahko po zelo ugodni ceni dobiš v industrijski prodajalni Plame Podgrad. Pošljejo tudi po povzetju. Ker je pri avtu požarna varnost pomembna, bi vztrajal na samougasljivi; še posebej, če se uporablja tudi za izolacijo v motornem prostoru. Dobiš jo v različnih debelinah, za avto je najprimernejša ca 2-3 cm.
Kje izolirati?
Predvsem površine, ki so v neposredni bližino izvorov hrupa (motor, kolesa, konec izpuha) ter vse površine, ki nimajo zadostne togosti (predvsem večje ravne pločevinaste dele). Najboljše vodilo za potrebo po bitumenski izolaciji je trkanje s prstom po površini pločevine – bolj ko »zadoni«, bolj je površina potrebna izolacije; če je zvok top in se takoj izzveni, izolacija ni potrebna. Za primerjavo poskusi potrkati po eni veliki ravni površini (npr. streha, sredina vrat), nato pa po manjšem in togem elementu (npr. stebriček), pa boš takoj vedel, kaj imam v mislih. Glede strehe sem sam mnenja, da njena izolacija pride v poštev pri ekstremnejši avtoakustiki (močnejši subwoofer), medtem ko zgolj v primeru »tišanja« vozila ne igra večje vloge.
Veliko večjo vlogo igra pod vozila, tako v kabini, kot tudi v prtljažniku. To vključuje tudi odprtino za rezervno kolo. Za dober učinek bi priporočil odstranitev vseh sedežev in oblog poda, nato pa namestitev bitumenske plošče po vseh površinah ali vsaj po večjih ravnih površinah. Za še boljši učinek se med pločevino in bitumen lahko položi še primerno peno ali filc.
Notranjost bočnih vrat je dobro izolirati z bitumnom (plošče ali pasta). Pene na pločevino ne priporočam, ker skozi tesnila stekel vedno v vrata pride nekaj vode. Lahko pa se pena uporabi na notranjosti vratnih tapet.
Notranje blatnike ter površine okrog blatnikov je skoraj obvezno izolirati tako z bitumnom kot z akustično peno, kjer je to mogoče. Čeprav so vsaj notranji blatniki pri večini avtomobilov že izolirani.
Ravno tako za vse notranje vertikalne površine (boki prtljažnika, prtljažna vrata, boki ob zadnjih sedežih pri trivratnih avtih) priporočam oba tipa izolacije: najprej bitumen, čez pa še akustična pena. Ravno tako se lahko akustična pena uporabi na vseh notranjih površinah, kjer ni preveč vpadljiva, npr. spodnja stran police prtljažnika, zgornja stran prtljažnih vrat pri limuzini.
Izolacija požarne stene pod armaturno ploščo je lahko zelo učinkovita, če je avto slabo zvočno izoliran. Težava pa je navadno dostop, če se ne demontira celotne armaturne plošče. Pri nekaterih avtih je mogoče kaj malega storiti brez njene demontaže, pri drugih popolnoma nič.
Navsezadnje se lahko izolira tudi motorni pokrov (če še nima originalne izolacije), vendar nikar uporabljati materialov, ki niso odporni na ogenj ali samougasljivi.
Pri vsem skupaj pa ne pozabiti na znano pravilo: veriga je tako močna, kot njen najšibkejši člen. Torej: če boš izoliral 80% najbolj kritičnih površin z najboljšimi in najdražjimi materiali, pri tem pa jih izpustil 20%, bo učinek bistveno slabši, kot če boš z bistveno cenejšimi materiali izoliral vsa kritična mesta.
Pripel sem še par slik izvedbe izolacije prtljažnega prostora. Uporabljena materiala sta izotekt in plamaval. Ker je avto imel relativno glasen (serijski) izpuh, sem pričakoval nekaj manj hrupa. Dejansko pa sem bil nad končnim rezultatom zelo pozitivno presenečen – razlika je bila pri nižjih in srednjih vrtjljajih zelo očitna. Pri najvišjih pač ne, ker je prevladal hrup iz motornega prostora.
LP, Skiny
P.S. Ne pozabi objaviti »fotoreportaže projekta«, če se boš zanj odločil in poročati o učinku.
P.S. 2: Madonca, spet je pozna ura…
Glede podvozja: Če so ti preverili podvozje ni nujno, da so preverili tudi zgornje ležišče prednjih amortizerjev. Če so ti »posedeni«, podvozje zato praviloma nima nobene povečane zračnosti, kar navadno iščejo na tehničnih pregledih in pri specialistih za podvozja (kot je Vargalant). Moj bivši golf je šel štirikrat zaporedoma brez težav skozi tehničnega s popolnoma uničenimi, nazadnje sem to »pogruntal« sam. Razlika v kotalnem hrupu pred/po menjavi je bila kot dan in noč. Podobno pri mojem sedanjem E46, le da tu razlika ni bila tako očitna. Težava pa je, ker je pri nekaterih avtomobilih težko oceniti, da so »posedeni«, če ne veš, kako morajo izgledati novi.
Pozabil pa sem omeniti še eno stvar: nosilci motorja. Če ti niso več brezhibni, se tresljaji motorja v povišani meri prenašajo na karoserijo, kar se kaže v povečani hrupnosti motorja v kabini.
Šum vetra pri višjih hitrostih: Krivec so predvsem reže ter ostri robovi na karoseriji, izbokline (antena, ogledala) ter slabo tesnenje tesnil vrat in oken. Če avto ni bil nikoli karamboliran, lahko preveriš le pravilno nastavitev vrat ter morebitno poškodovanost gumijastih tesnil okrog vrat ter oken. Kaj več (razen menjave avtomobila seveda) ti ne znam svetovati. Sam sem na bivšem golfu dvojki poskušal marsikaj, a brez »slišnih« uspehov.
Sedaj pa k izolaciji:
Materiali: Uporabiš lahko specializirane materiale za avtoakustiko, ki so sicer kvalitetni, a bodo dodobra osušili tvoj žep, če boš želel biti temeljit in izolirati celoten avto. Če uporabljaš renomirane stvari, kot npr. Dynamat, lahko brez težav samo za material zapraviš 500 ali 1000 EUR. Lahko pa z nekaj improvizacije in znanja izoliraš celoten avto z materialom za 100 EUR ali manj. Sam sem bolj zagovornik cenejših (a še vedno ustreznih) materialov. Prvi razlog je, da nočem plačevati »premije za avdiofilski entuziazem«, ki jo v ceno svojih izdelkov bogato vračunavajo specializirani proizvajalci. Drugi pa, da se po mojih izkušnjah z nekaj znanja tudi z relativno poceni materiali lahko doseže zavidljive rezultate.
Po funkciji se materiali delijo v dve skupini:
1. Materiali, ki zmanjšujejo prenos zvoka skozi pločevino karoserije v notranjost ter dušijo vibracije pločevinastih delov. V to skupino spadajo predvsem bitumenske plošče ali paste ter podobni materiali relativno visoke gostote in dobrih dušilnih sposobnosti. Zaradi mase, ki jo dodajo k masi večjih ravnih površin karoserijske pločevine tudi znižajo njeno lastno frekvenco in tudi s tem prispevajo k slabšemu prenosu zvoka v notranjost. Dobre izkušnje imam z relativno cenenimi ploščami izotekta, le primerno lepilo je potrebno izbrati (večinoma sem uporabljal Pattex Super Fix, ker je bil ravno pri roki; verjetno se dobi tudi kaj ustreznejšega). Za neravne površine je bolje uporabiti pasto na bitumenski osnovi (včasih Alukor ali Antiromba, vendar ne vem, če se ju še dobi). Debelina posušenega nanosa naj bo vsaj 3 mm.
2. Materiali, ki absorbirajo zvok. Sem sodijo predvsem razne akustične pene. Sam imam odlične izkušnje z samougasljivo peno plamaval, ki jo včasih v klasi lahko po zelo ugodni ceni dobiš v industrijski prodajalni Plame Podgrad. Pošljejo tudi po povzetju. Ker je pri avtu požarna varnost pomembna, bi vztrajal na samougasljivi; še posebej, če se uporablja tudi za izolacijo v motornem prostoru. Dobiš jo v različnih debelinah, za avto je najprimernejša ca 2-3 cm.
Kje izolirati?
Predvsem površine, ki so v neposredni bližino izvorov hrupa (motor, kolesa, konec izpuha) ter vse površine, ki nimajo zadostne togosti (predvsem večje ravne pločevinaste dele). Najboljše vodilo za potrebo po bitumenski izolaciji je trkanje s prstom po površini pločevine – bolj ko »zadoni«, bolj je površina potrebna izolacije; če je zvok top in se takoj izzveni, izolacija ni potrebna. Za primerjavo poskusi potrkati po eni veliki ravni površini (npr. streha, sredina vrat), nato pa po manjšem in togem elementu (npr. stebriček), pa boš takoj vedel, kaj imam v mislih. Glede strehe sem sam mnenja, da njena izolacija pride v poštev pri ekstremnejši avtoakustiki (močnejši subwoofer), medtem ko zgolj v primeru »tišanja« vozila ne igra večje vloge.
Veliko večjo vlogo igra pod vozila, tako v kabini, kot tudi v prtljažniku. To vključuje tudi odprtino za rezervno kolo. Za dober učinek bi priporočil odstranitev vseh sedežev in oblog poda, nato pa namestitev bitumenske plošče po vseh površinah ali vsaj po večjih ravnih površinah. Za še boljši učinek se med pločevino in bitumen lahko položi še primerno peno ali filc.
Notranjost bočnih vrat je dobro izolirati z bitumnom (plošče ali pasta). Pene na pločevino ne priporočam, ker skozi tesnila stekel vedno v vrata pride nekaj vode. Lahko pa se pena uporabi na notranjosti vratnih tapet.
Notranje blatnike ter površine okrog blatnikov je skoraj obvezno izolirati tako z bitumnom kot z akustično peno, kjer je to mogoče. Čeprav so vsaj notranji blatniki pri večini avtomobilov že izolirani.
Ravno tako za vse notranje vertikalne površine (boki prtljažnika, prtljažna vrata, boki ob zadnjih sedežih pri trivratnih avtih) priporočam oba tipa izolacije: najprej bitumen, čez pa še akustična pena. Ravno tako se lahko akustična pena uporabi na vseh notranjih površinah, kjer ni preveč vpadljiva, npr. spodnja stran police prtljažnika, zgornja stran prtljažnih vrat pri limuzini.
Izolacija požarne stene pod armaturno ploščo je lahko zelo učinkovita, če je avto slabo zvočno izoliran. Težava pa je navadno dostop, če se ne demontira celotne armaturne plošče. Pri nekaterih avtih je mogoče kaj malega storiti brez njene demontaže, pri drugih popolnoma nič.
Navsezadnje se lahko izolira tudi motorni pokrov (če še nima originalne izolacije), vendar nikar uporabljati materialov, ki niso odporni na ogenj ali samougasljivi.
Pri vsem skupaj pa ne pozabiti na znano pravilo: veriga je tako močna, kot njen najšibkejši člen. Torej: če boš izoliral 80% najbolj kritičnih površin z najboljšimi in najdražjimi materiali, pri tem pa jih izpustil 20%, bo učinek bistveno slabši, kot če boš z bistveno cenejšimi materiali izoliral vsa kritična mesta.
Pripel sem še par slik izvedbe izolacije prtljažnega prostora. Uporabljena materiala sta izotekt in plamaval. Ker je avto imel relativno glasen (serijski) izpuh, sem pričakoval nekaj manj hrupa. Dejansko pa sem bil nad končnim rezultatom zelo pozitivno presenečen – razlika je bila pri nižjih in srednjih vrtjljajih zelo očitna. Pri najvišjih pač ne, ker je prevladal hrup iz motornega prostora.
LP, Skiny
P.S. Ne pozabi objaviti »fotoreportaže projekta«, če se boš zanj odločil in poročati o učinku.
P.S. 2: Madonca, spet je pozna ura…
Nazadnje urejeno:
