Železniške zapornice
- Ustvarjalec teme tdi
- Začetni datum
Oprosti, brat ne znaš, ali pa ne razumeš, kaj prebereš. Prav vsi prehodi so nekako označeni. Če ne drugače, te rukne, ko se pelješ preko (recimo neke vrste "talne oznake"). Ampak takih, ki aktivno oznanjajo (semafor ali semafor + zapornice), da prihaja vlak, pa je nekje 1/3. Pri teh ni problema, če si vesten, pri ostalih pa še zdaleč ne moreš v vseh vremenskih pogojih zagotovo ugotoviti, da prihaja vlak tudi če se ustaviš. Če pa ti misliš, da vidiš ob sneženju, močnem deževju ali megli 200 metrov daleč, si pa fenomen, ki ga je potrebno znanstveno preučiti.
Torej po tvoje ne sme nihče nič zaslužit? Koliko pa lahko zasluži?
Glej, nekdo mora sprojektirat, nekdo mora mogoče kako zemljo prodat, potem mora gradbenik malo uredit in verjetno razširit prehod, nato pridejo štromarji, da potegnejo kable in štange in seveda največji delež je pri proizvajalcu te opreme, ki mogoče ni tako sofisticirana kot space shuttle, je pa vseeno draga.
Oprema pač pobere daleč največji denar, vse ostalo kar sem razložil (razen če so gradbena dela bolj kompleksna zaradi težjega terena), je majhen strošek.
In kje je tukaj korupija? Gotovo si zelo dobro obveščen, da nam deliš te podatke.
Glavno, da nisem dal previsoke cifre
. Ti si bolje utemeljil, zakaj prav mnogo ne pridobimo, če se zadovoljimo s semaforjem.
V bistvu je verjetno osnovni problem naše železnice v tem, da se krpa več kot 100 let staro stanje. Takrat je bilo to super, ampak avtocest nismo potegnili po kolovozih izpred 100 in več let.
Radoveden sem, če ima železnica svoje ekipe za postavljanje signalizacije in urejanje prehodov, ali gre to preko razpisov?
V bistvu je verjetno osnovni problem naše železnice v tem, da se krpa več kot 100 let staro stanje. Takrat je bilo to super, ampak avtocest nismo potegnili po kolovozih izpred 100 in več let.
Radoveden sem, če ima železnica svoje ekipe za postavljanje signalizacije in urejanje prehodov, ali gre to preko razpisov?
Ja, vse to je treba narest, ampak mi zdrava pamet da vedet, da tista rampa ne more koštat toliko kot 2 opremljene stanovanjske hiše, z zemljiščem vred, pa potegnjeno elektriko, vodo, optiko, pa še računalnik not.
Tako kot podrtje tiste dve cestninske hišice, na eni cestninski, par m2 asfalta in eventuelni nadhod in ograja pa še kakšna malenkost tud ne more koštat toliko kot 10 stanovanjskih hiš s parcelami vred.
Zdej pa lahko naprej pesniš pa napihuješ, kakšni strašni projekti so to, eno rampo postavit al pa barako podret.
Kar spomni se tiste partizanske bolnice v Cerknem, ki jo je odnesla voda. Zajeban in kompliciran projekt do amena, miljon in pol eur je koštalo. Partizani so jo pa med lahko vojno postavili v parih mesecih brez tistega miljončka.
@keber
Ne rabi kupovat zemljišč...je poleg tirov narejeno tako da se dvignejo betonski pokrovi in se postavi kable v notranjost....tisto stikalo na tirih pa je kot doma za prižgat luč..ko ga povozi vlak se vklopi in rampe grejo dol...nema znanstvene fantastike...to je to.
Hudič je da zadeva stane malo...ampak nekdo ki si bo vzel 90% dobička v žep se more poiskat.
Ne rabi kupovat zemljišč...je poleg tirov narejeno tako da se dvignejo betonski pokrovi in se postavi kable v notranjost....tisto stikalo na tirih pa je kot doma za prižgat luč..ko ga povozi vlak se vklopi in rampe grejo dol...nema znanstvene fantastike...to je to.
Hudič je da zadeva stane malo...ampak nekdo ki si bo vzel 90% dobička v žep se more poiskat.
Glej, še enkrat preberi zelo počasi, sem natipkal črko za črko:
Oprema je izjemno draga. In ne, nič ni cenejša v Nemčiji, Avstriji ali Italiji. Ali pa Hrvaškem.
Vse tvoje ostale blodnje o korupciji bom pa preslišal. In ja, take stvari toliko stanejo, tudi podiranje cestninskih hišic. Tako kot stane kila kruha 2-3 evre, kila pšenice pri kmetu pa 23 centov. Isti šmorn.
Oprema je izjemno draga. In ne, nič ni cenejša v Nemčiji, Avstriji ali Italiji. Ali pa Hrvaškem.
Vse tvoje ostale blodnje o korupciji bom pa preslišal. In ja, take stvari toliko stanejo, tudi podiranje cestninskih hišic. Tako kot stane kila kruha 2-3 evre, kila pšenice pri kmetu pa 23 centov. Isti šmorn.
Iz prve roke ti povem, da res ni znanstvene fantastike. In da tista stikala ne kupiš za 2 evra v Obiju.
Saj nikjer ne pišem, da je oprema upravičeno tako draga. Ne, samo (pre)draga je, pa pika in nič ne moreš narediti glede tega.
Navaden majhen nov avto nižjega cenovnega razreda vsebuje prav gotovo veliko več zahtevne elektronike, ki mora delovati nekaj let v precej bolj neugodnih pogojih kot se jih da brez problema zagotoviti v dokaj stalnih in znanih pogojih železniške proge. In tak avto se da brez problema narediti za manj kot deset jurjev. In ravno tako mora ustrezati vsem zayebanim pogojem garancije proizvajalca ne samo za brezhibno delovanje v smislu, da te pripelje od točke a do b, ampak tudi do vseh sodobnejših naprav, ki so ravno tako zakonsko predpisane kot so ABS, ESP, katalizatorji in airbagi in podobno in so zanje zapisani znani standardi, ki ljudem varujejo življenje.
Te naprave so prav gotovo po količini vgrajenega MATERIALA IN ZNANJA mnogo zahtevnejše od enega ali pa zaradi mene tisoč yebenih železniških prehodov.
Ampak v naši bananana republiki moramo za vsak yeben železniški prehod na novo izumljati toplo vodo za tristo jurjev.
NEMEYEBAT!
Te naprave so prav gotovo po količini vgrajenega MATERIALA IN ZNANJA mnogo zahtevnejše od enega ali pa zaradi mene tisoč yebenih železniških prehodov.
Ampak v naši bananana republiki moramo za vsak yeben železniški prehod na novo izumljati toplo vodo za tristo jurjev.
NEMEYEBAT!
Saj navaden VW Transporter tudi že dobiš za cca. 30 jurjev, predelan v rešilca pa stane tudi 100 in več. Pa ima samo "par omaric, nosila, plave luči, sireno in rdečo črto" več od navadnega.
Tudi meni se zdi 300 jurjev za en prehod veliko, ampak =biga, očitno so takšne cene. Lahko pa odpreš firmo Urejanje železniških prehodov d.o.o. in ponudiš za 100 jurjev nižjo ceno.
Tudi meni se zdi 300 jurjev za en prehod veliko, ampak =biga, očitno so takšne cene. Lahko pa odpreš firmo Urejanje železniških prehodov d.o.o. in ponudiš za 100 jurjev nižjo ceno.
Ni 2x za rečt da kdo nima firme, ki ponuja konkurenčen izdelek za 50-100k EUR ceneje pa se ga pač ne izbere, ker "ne ustreza razpisnim pogojem", ki so prilagojeni prijateljskem dobavitelju. Niti ni nujno, da gre za namerno korupcijo ali klientelizem, železnice morda preprosto želijo točno tisto blagovno znamko in tisti model zapornic, ki je po naključju na slovenskem trgu najdražji. Ne vem če to drži, je pa stalnica pri drugih poslih z državo in državnimi podjetji (primer prenosnikov in primer bolniških miz).
Nazadnje urejeno:
Boš prej uspel na razpisu, če boš ponudil za 100 jurjev višjo ceno, sej veš, kot v tistem vicu, 180 tebi, 180 meni, 40 pa mujotu ki bo naredil.Citat:
Uporabnik panoramic pravi:
Tudi meni se zdi 300 jurjev za en prehod veliko, ampak =biga, očitno so takšne cene. Lahko pa odpreš firmo Urejanje železniških prehodov d.o.o. in ponudiš za 100 jurjev nižjo ceno.
zunaj ni nic ceneje. Ne gre za banana republiko, ampak cene. Zakaj mislis da komponenta, ki stane v avtu 100 eur, v letalu stane 1000? Zakaj recimo elektromotor, ki stane v gospodinjskem alaratu 5 eur, v medicinski nPravi stane 500? Zato, ker izpolnjevanje razlicnih standardoc stane razlicno ko delas misker, porines not elektromotor, sproba, ce dela, g v proizvodnjo. V letalu ali za medicino je pa trebe nevemokoliko testov, in to stane. Zakaj? Ker ce a lektromotor crkne v mikserju,mga pac na servisu zamenjas. Ce crkne v letau, lahko par 100 ljudi umre.
Ni me treba spominjati na takšne različne standarde, ker imam opravka z napravami, ki morajo ustrezati raznim zahtevnim standardom. Enostavno bi se moralo skupaj usesti par inženirjev in ekonomistov in skupaj dognati ustrezne razpisne pogoje glede tehničnih in ekonomskih zahtev. IMHO bi lahko ekonomiste tudi izpustili.
Če nimamo toliko denarja da bi zadostili naostrejšim standardom, bomo standarde malo spustili.
Še vedno je bolje da imamo naprave, ki na tisoč primerov enkrat crknejo in mogoče rešijo eno življenje in enega zajebejo, kot pa da jih sploh nimamo in imamo dva mrtva.
Če nimamo toliko denarja da bi zadostili naostrejšim standardom, bomo standarde malo spustili.
Še vedno je bolje da imamo naprave, ki na tisoč primerov enkrat crknejo in mogoče rešijo eno življenje in enega zajebejo, kot pa da jih sploh nimamo in imamo dva mrtva.
Citat:
Uporabnik Fe3 pravi:
Ni me treba spominjati na takšne različne standarde, ker imam opravka z napravami, ki morajo ustrezati raznim zahtevnim standardom. Enostavno bi se moralo skupaj usesti par inženirjev in ekonomistov in skupaj dognati ustrezne razpisne pogoje glede tehničnih in ekonomskih zahtev. IMHO bi lahko ekonomiste tudi izpustili.
Če nimamo toliko denarja da bi zadostili naostrejšim standardom, bomo standarde malo spustili.
Še vedno je bolje da imamo naprave, ki na tisoč primerov enkrat crknejo in mogoče rešijo eno življenje in enega zajebejo, kot pa da jih sploh nimamo in imamo dva mrtva.
Standardi niso samo pri nas. In siemens zapornic ne dela samo za SLO, recimo.
<In standardov ne bo šel noben spuščat. Ker ko bo potem kaj narobe zaradi tega, te vlečejo po sodiščih in cajtengih ... Takrat vsi pozabijo, da se je kaj prihranilo.
