VII. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Splošne določbe
59. člen
Določbe in zneski te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnova za določanje plač in drugih prejemkov zdravnikov.
Plače in nadomestila se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Osnovne plače zdravnikov so javne.
Zdravnikom, ki delajo z najmanj polovičnim delovnim časom pripadajo tudi drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela enako kot zdravnikom, ki delajo poln delovni čas. Če zdravnik dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
60. člen
Plača zdravnika je odvisna od:
- osnovne plače, ki se določi z razporeditvijo zdravnika v posamezno tarifno skupino in plačilni razred za polni delovni čas in za normalne delovne rezultate;
- dodatkov po tej kolektivni pogodbi in
- dodatka za delovno dobo.
61. člen
Razvrstitev zdravnikov v plačilne razrede so opravi v skladu s pravilnikom o napredovanju.
62. člen
Tarifne skupine, v katere se zdravniki razporejajo, so:
Tarifna skupina
Poklic
Koeficient
VII
sekundarij
3,40
Zobozdravnik
3,55
Zdravnik
3,80
VII/1
specialist
4,40
VII/2
usmerjeni spec.
6,00
Razponi iz prejšnjega odstavka niso omejitev za napredovanje zdravnikov in s tem razvrstitev v višji plačilni razred.
2. Vrednotenje zdravnikovega dela
a) Nazivi
63. člen
Vrednotenje častnih zdravniških nazivov primarij, svetnik in višji svetnik se uredi v zakonu.
b) Znanstvene stopnje in dosežki
64. člen
Zdravniku, ki pridobi stopnjo magistra oziroma doseže doktorat znanosti (s področja medicine), ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga zaseda, se plača poveča za:
- magistru 0,20 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
- doktorju znanosti 0,50 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
c) Vodenje skupin in oddelkov
65. člen
Zdravniku se za opravljanje vodilnih in vodstvenih funkcij plača poveča za vodstveni dodatek v višini 0,20 do 1,00 količnika za I. plačilni razred prve tarifne skupine, in sicer glede na:
- število delavcev, za katere je odgovoren,
- vsebino in obseg dela,
- izobrazbeno strukturo zaposlenih,
- velikost celotnega prihodka zavoda.
3. Dodatki
a) Dodatki za posebne delovne razmere, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa
66. člen
Zdravniku pripadajo za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji dodatki:
- za nočno delo
30%
- za delo na praznik in nedeljo
100%
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača zdravnika (preračunana na urno postavko).
Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatke se obračuna in izplača le za čas, ko zdravnik dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.
67. člen
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času pripada zdravniku dodatek najmanj v višini 10% od osnovne plače.
68. člen
Za delo v deljenem delovnem času pripada zdravniku dodatek v višini najmanj 15% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
b) Dežurstvo in stalna pripravljenost
69. člen
Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.
c) Dodatek za občasne težje delovne pogoje
70. člen
Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo zlasti:
- patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
- delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
- delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
- delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
- delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
- delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
- delo na terenu;
- delo s prisilno držo telesa;
- delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.
č) Dodatek za mentorstvo
71. člen
Zdravniku, ki je določen, da v okviru svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo pripravnike, sekundarije, specializante oziroma druge zdravstvene delavce in sodelavce, pripada za vsako, s programom mentorskega dela določeno uro dodatek v višini najmanj 30% urne vrednosti njegove osnovne plače in se mu za opravljanje mentorskih dolžnosti omogočita dve uri tedensko v okviru redne delovne obveznosti.
d) Dodatek za delovno dobo
72. člen
Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se zdravnicam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
3.b Delo preko polnega delovnega časa
e) Delo preko polnega delovnega časa
73. člen
Za vsako uro dela preko polnega delovnega časa pripada zdravniku plačilo v višini 150% vrednosti urne postavke osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če tako delo sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom mu pripadajo ti dodatki v višini in na način, kot to določa 66. člen te pogodbe.
4. Del plače iz naslova uspešnosti zdravnika
74. člen
Zdravniku se lahko osnovna plača poveča do 20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Merila za ugotavljanje uspešnosti se določijo v aktu zavoda. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so:
- preseganje pričakovanih rezultatov
- nadpovprečne obremenitve
- samostojnost pri delu
- zdravstveno prosvetno delo
- posredovanje svojega znanja drugim.