Zaščitena kmetija, več dedičev

Tisti, ki dobi kmetijo izplača ostale dediče, v praksi pa kmetija propade, ker se ne morejo zmenit med seboj.

Propade v smislu tega, da se dediči skregajo in nagajajo en drugemu, vrednost pa veselo papcajo odvetniki. To ni osamljen primer v teh zadevah.
Se pa seveda v pošlihtani družini da marsikaj zmenit.

Lahko so vsi lastniki določenega deleža vsega kar spada pod zaščiteno kmetijo, to ni problema. Ne morejo si pa razdeliti zadeve po parcelah, nekaj od enega, nekaj od drugega. Je pa še ena rešitev, pojdite na pristojno UE æe se da spremeniti iz statusa zaščitene kmetije v običajne parcele, ponavadi se da, v kolikor res ni kaj posebnega vse skupaj.

Sem že videl odločbe o spremembi statusa v praksi....res pa da letos sicer še ne...vidim da je bila neka sprememba 13.01.2012. Verjetno so tudi kakšna ozadja da pač nisi oz. nisi več kmetovalec ipd., ker kot kaže je vse avtomatsko zaščitena kmetija katera izpolnjuje vse tiste pogoje o velikosti. Pomoje da povprašat na UE nima kaj škoditi.

Iz zaščitene kmetije se lahko izvzamejo zazidljive (ali gradbene, sem že pozabil) parcele.

Del zaščitene kmetije lahko kupi lastnik druge zaščitene kmetije.

In sploh ni nujno, da jo deduje "prvi dedič", če je recimo alkoholik.

Okoli tega je cela jebarija...

Mene tudi zanima kako to gre. Pa koja je fora da ne moreš s tem delati kar želiš? Nerkaj na silo skupaj držat mi je malo mimo se vse zmeniš kdo bi kaj imel, potem pa ti sodišče ne pusti razdelitve.

Se je treba tudi vprašat, kdo je dal zaščititi kmetijo - ponavadi to naredi gospodar, posestnik, ki mu ne bi šlo v račun, da se bo kmetija po dedovanju razdelila na več delov.
Veliko lažje je status kmetije napraviti v zaščiteno, kot pa obratno.

Saj to je, ne gre. Iz kmetije bi se "odtrgalo" dve zazidljivi zemljišči in ena njiva..... morda je pa ravno v njivi problem?

Citat:
Uporabnik krimec pravi:
Se je treba tudi vprašat, kdo je dal zaščititi kmetijo - ponavadi to naredi gospodar, posestnik, ki mu ne bi šlo v račun, da se bo kmetija po dedovanju razdelila na več delov.

Klikni za razširitev

Ni tako, da ko se ti "nabere" dovolj zemlje, je kmetija avtomatsko zaščitena? Vsaj včasih je bilo tako.

Ena stvar je avtomatizem, druga pa lastnikova volja po ohranitvi kmetije v enem kosu.

Da gre kaj posamezno ven še nisem videl, vse al pa nič....sej lastnikov je lahko tudi 10, samo je od vsakega vse po 1/10 in tudi če se prodaja se mora vse skupaj v kosu prodati, ne moreš samo par parcel...kar zna bit smotano ponavadi. Da ne govorimo pri jemanju kreditov, pa še nižje ocenijo ponavadi, ker če pride do rubeža je spet problem ker je potrebno vse v kosu prodati in je še večji problem to prodati na sodišču. Me pa res zanima kaj je razlog da jim nočejo odstarniti statusa....razen če kmetijstvo še laufa, če so zadaj kakšne subvencije ipd. ipd.,, v kolikor je bil to pogoj za dobiti jo.

Ja, zna biti kar komplicirano. Običajno se je dodelilo naslednika kmetije, ki je ostal doma ter nadeljeval kmetovanje. V tem primeru se je dogovorilo tudi o izplačilu dedičev, oziroma so se lahko dediči deležu tudi odpovedali v korist naslednika, ali pa so si zagotovili naprimer nekaj ha gozda, kateri je bil potem v njihovi lasti, odvisno od dogovora, v tem primeru je stvar rešena v dobre pol ure, pač se samo podpiše listine, so pa tudi primeri ki se vlečejo tudi desetletja. Prodaja zaščitene kmetije je če se ne motim samo v enem kosu,nisem pa 100% v primeru da se prodaja posamezno, pa imajo predkupno pravico za travnike in gozdne površine mejaši, katerih parcele mejijo na omenjene površine.
V omenjenenem primeru bo najbrž najbolša rešitev kar oporoka s katero se določi naslednika, sicer bo kar komplicirano, in kot je že eden od predhodnikov zapisal, služili bodo odvetniki

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev:

Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:

– deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;

– če do sporazuma iz prejšnje alinee ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci;

– sodediči, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;

– če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči;

– če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.

Če po izločanju po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:

– sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz oddaljenejšega kolena;

– med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.

8. člen

Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec.

Če zakonca umreta hkrati, se dedič za celotno zaščiteno kmetijo določi v skladu z določbami prejšnjega člena. Če v tem primeru po enem od zakoncev obstojajo dediči, ki niso tudi dediči drugega zakonca, se ti dediči pri dedovanju v takih primerih obravnavajo tako, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju s tem drugim zakoncem. Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja od enega izmed zakoncev, potem imajo prednost njegovi sorodniki.

9. člen

Če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico. Če preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določi v skladu s 7. členom tega zakona med zakonitimi dediči umrlega solastnika.

Če sta solastnika iz prejšnjega odstavka umrla istočasno, velja za dediča zaščitene kmetije otrok ali posvojenec oziroma njegov potomec. Na mesto otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca vstopijo njegovi zakoniti dediči, med katerimi se dedič celotne zaščitene kmetije določi v skladu s 7. členom tega zakona.

10. člen

Če bi po splošnih predpisih o dedovanju dedovali zaščiteno kmetijo tudi mladoletni otroci ali posvojenci zapustnika, se lahko določitev dediča kmetijskega gospodarstva odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni. Odložitev določitve dediča kmetijskega gospodarstva lahko predlagajo zapustnikov zakonec, njegov otrok ali posvojenec ter skrbstveni organ.

Pri odločanju o odložitvi določitve dediča zaščitene kmetije upošteva sodišče koristi mladoletnih in drugih dedičev, ki bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju, dokler se po polnoletnosti najmlajšega med njimi ne določi dedič zaščitene kmetije po določbah tega zakona. Ko se v takem primeru določi dedič zaščitene kmetije, se določijo tudi nujni deleži po prvem odstavku 14. člena tega zakona.

11. člen

Dedič, ki bi sicer imel prednost do dedovanja po 7. členu tega zakona, se lahko izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če:

– je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;

– zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;

– je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku. Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.

Zapuščinsko sodišče lahko uporabi kriterije iz prejšnjega odstavka le, če je v istem dednem redu več sodedičev in vsaj eden od njih ni izključen. Med neizključenimi dediči postane dedič zaščitene kmetije tisti, ki bi to postal, če ne bi obstojal izključeni dedič.

Izključitev dediča po tem členu lahko predlagajo sodediči, ki morajo v tem primeru dokazati izključitvene razloge.

12. člen

Če je dedič ob zapustnikovi smrti sam ali skupaj s svojim zakoncem, enim od staršev ali otrokom ali posvojencem oziroma njegovim potomcem že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije, lahko katerikoli od drugih dedičev iz istega dednega reda zahteva, da se tak dedič izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja. V tem primeru deduje zaščiteno kmetijo naslednji dedič po 7. členu tega zakona, vendar le, če ni že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije.

Če zapuščina vključuje več zaščitenih kmetij in za sodediče nastopa več oseb iz istega dednega reda, se le-te za prevzem posamezne zaščitene kmetije po lastni izbiri odločijo v zaporedju, v kakršnem bi se določile kot dedič kmetije po tem zakonu. Če zapuščina vključuje več zaščitenih kmetij, kot je sodedičev v istem dednem redu, potem sodediči prevzamejo zaščitene kmetije, ki presegajo njihovo število, v enakem zaporedju. Pravica do izbire se uresničuje na podlagi izjave, ki se jo predloži zapuščinskemu sodišču. Ob neupoštevanju roka, ki ga za vložitev izjave določi zapuščinsko sodišče, pravica izbire posameznega sodediča preneha; izbiro sprejme zapuščinsko sodišče in pri tem upošteva vse okoliščine.

13. člen

Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu tega zakona, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.

14. člen

Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.

Nujni delež lahko sodišče na zahtevo dediča iz prejšnjega odstavka poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče lahko nujni delež na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, tudi zmanjša, če bi nujni deleži in obveznosti iz 16. in 17. člena tega zakona prekoračile vrednost vseh nujnih deležev po prejšnjem odstavku ali pa bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju nujnih deležev upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.

15. člen

Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.

Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.

Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža.

Kaj pa tista fora da se lahko 2% povrsine lahko izloci (deduje)iz zascitene kmetije? Se moram pozanimat glede tega