Jedro problema je v tem, da žal nihče ne more verodostojno izvajati "pristojnosti", ki jih ima družina. Država poskuša s tako zakonodajo reševati primere, kjer družina ne funkcionira. "Tepla" pa bo predvsem družine, kjer stvar kolikor toliko funkcionira. Idealen tako ali tako ni noben. V zakonodaji bi rabili splošna načela kaki morajo biti odnosi med ljudmi, potem pa sodnike, ki sami ustvarjajo pravo konkretnih primerov. Seveda pa to pomeni, da je sodnik neke vrste "plemenski poglavar", kar pa nam ni všeč. Zato vsako piko in vejico poskušamo zapisati v zakon. To pa pomeni, da se načrtno zakonu da izogniti (in še zmeraj delati slabo drugim), uloviš pa kršitelje, ki niso ravno načrtovano tega počeli. To je bolj splošno in velja za vsa področja...