Kdor še danes daje prednost klasičnemu finančnemu poslovanju pred elektronskem me spominja na tiste ljudi, kateri so ob odprtju železniške proge v Londonu vpili, da se bodo potniki zadušili, ker bo vlak potoval s kar 25 km/h.
E-račun ni nič drugega kot račun za storitev v elektronski obliki. Prednost pred klasičnim računom je v tem, da je omogočeno avtomatsko izpolnjevanje UPN naloga pri spletnem bančništvu in da se ti doma ne nabirajo gore papirja, katere moraš potem nositi na otoke za ločeno zbiranje odpadkov (prav to je zame odločilna prednost E-računa in ne, koliko prihrani banka!). Tako kot za klasični se tudi za e-račun lahko naroči direktna bremenitev (trajnik). Sam imam to narejeno pri vseh E-računih (Mobitel, Petrol...) in ni nobene razlike proti tistim, katere dobivam še klasično.
Banke imajo vse podatke arhivirane. Tiste klasične na mikrofilmih, elektronske pa na strežnikih. Na banki lahko dobiš podatke za deset let nazaj, če le veš iz katerega računa in kdaj je bilo plačano (preveril pri težavah z dokazovanjem ob plačilu takse po zapuščinski obravnavi). Če pa redno plačujete položnice pa itak potrdil ne boste nikoli več potrebovali.
Certifikat si ob sprejemu naložite na USB ključ in ga zaščitite z geslom. Nato ga izvozite v računalnik in sicer tako, da izvoz ni več možen (brez digitalnega ključa!). Za večjo varnost si certifikat na USB ključu še šifrirajte (npr. s programom 7zip). Na ta način boste v primeru okvare svoje računalnika lahko do spletne banke prišli s katerega koli računalnika. Le certifikata ne pozabite izbrisati po končanem delu na tujem računalniku!
