ni bil obrtnik. sva sam z enim na bojni nogi. in tisti ne bi obračal niti bi pošiljal koga, ker je sam komaj celo kožo odnesel.
kaj me razjezi.
od ceste do bajte je bila luknja. to luknjo sem nasul. najprej savske kugle, pa savski pesek, pa potem fini pesek, pa še bl fin..in to vse valjal, teptal, skakal z žabo, na žabi, ob valarju, na valarju, za valarjem. vse v jebenem soncu ali kurčevem dežju.
potem sem dal gor rizl (upam da se reče tko) in to lepo razmetal z bagerčkom, potem pa z grabeljcam poravnal v nulo. ker še ne vem kaj in kako, sem se odločil za to začasno varianto.
pa pride il postino in koplje. pa sem ga poprosil, naj gajbico spusti meter na asfalt pa spelje, če ne gre drugače. in sem to razložil vsem neveščim, sorodnikom, prijateljem, itd itd.
pol je pa vodovo sral, pa leketro kakal in so vse to razril. in sem spet v dežju, po šihtu, grabil, valjal, žabal, skala in norel, da sem vsaj mal spravil v red in ne uničil material. pa spet fini pesek in grobi čez.
če gre grobi stran, se fini spira, kar niti ni tako hudo. sranje je, ker se lepi za kolesa in ga je polna garaža. malce neprevidnosti pa je v bajti. pol pa nasrka parket, stopnice....
in pač ne prebavljam tega.
glede zob.
če lepo odmeriš, gre kirurško ven. drugi se sam majejo. zlom čeljusti je že neugoden. a ga bom našel in bo še jedel pesek.
zdej pa še ena cvetka.
pridem dam in pred garažo avensis in ata čika na oknu. mu pokažem, da bi v garažo in jo odprem, pa me še kar ne jebe. po parih minutah vrže čik, na moj sveže pograbljen pesek, spelje na cesto in čaka. se parkiram in gledam kako obrne in se spet parkira čez celo garažo. ga vprašam, a bo zdej čik vrgu še na drugio stran, d avem kok jih moram pobrat pred hčero, ki je nora na nove zadeve, ki jih spoznava z usti. me grdo pogleda in odpelje, ne da bi pobral tistega izpred dveh minut.
pa reč da ga ne bi okol kepe.