Odpoved dedovanju v korist sodediča

sad · 2. okt 2023

Zapustnik je umrl in oseba je bila pozvana k dedovanju. Ta oseba bi rada svoj del odstopila drugemu dediču.
Je kakšen poseben obrazec za odpoved ali je dovolj le, da se napiše na papir, da se odpoveduje v svojem imenu in imenu potomcem v korist drugega dediča? Ima morda kdo že pripravljen kakšen obrazec na to temo?
Kot drugo je tukaj še dilema: ker se odpoveduje v korist drugega, s tem prevzame morebitne dolgove zapustnika do višine dediščine. Je možno obveznost za te morebitne (verjetnost je minimalna) dolgove tudi formalno prenesti na dediča, v katerega korist se bo dediščina odpovedana? Se to lahko zapiše na odpovedi in se recimo ta dedič podpiše, da se strinja ali se to recimo uredi z dodatnim dokumentom s tem dedičem? Je tak dokument sploh potem veljaven in pa verjetno bi ga bilo potrebno overiti, drži?

Hanzi · 2. okt 2023

Pred desetletji so sorodniki to naredili direkt "ustno" na obravnavi .
Ce se odpoves premozenju, se upam da tudi dolgovom. Razen če si bil kje porok. Tam pa ne vem

delavec44 · 2. okt 2023

Če se odpoveš v korist drugemu dediču, odgovarjaš za dolgove, ker se smatra, da si razpolagal z zapuščino preden si jo prenesel naprej. Najprej bodo rubili tebi, potem pa ti s privatno tožbo dokazuj druge pogodbe.

Zakaj se ne bi samo odpovedal in dedujejo drugi dediči? V tem primeru ne odgovarjaš za dolgove. Je dedičev več in bi rad svoj del odstopil le enemu od njih?

In ja, dolgovi se lahko ugotovijo tudi po zaključku zapuščinske razprave.

sad · 2. okt 2023

Tako je, dedičev je več. Oseba bi rada dala svoj delež samo enemu sodediču.

Uporabnik Hanzi je napisal:
Pred desetletji so sorodniki to naredili direkt "ustno" na obravnavi .
Ce se odpoves premozenju, se upam da tudi dolgovom. Razen če si bil kje porok. Tam pa ne vem

Ustno odpade, ker oseba nima časa letati po sodišču. Bo poslala odpoved po pošti in to je to.

msenjur · 2. okt 2023

vsaj notarsko naj overi. al kako to misli po posti?

Jabe · 2. okt 2023

Ko prideš na vrsto, te sodišče pozove, da prijaviš oziroma poveš vse kar veš, da je zapuščine. to se je očitno že zgpdilo, če te prav razumem.

potem te pozove za eno izmed 3 opcij:
- sprejmeš dedni delež, ki ti gre po zakonu
- dedni delež sprejmeš in ga odstopiš sodediču
- se dediščini odpoveš

potem pride pa še ena pošta, če ni nič spornega in sicer, če se vsi strinjate, da ni potrebno naroka na sodišču. torej spet samo pošlješ pošto in ne hodiš po sodiščih.

na vsak izmed teh pozivov lepo počakaš in lepo jasno izbereš eno izmed ponujenih opcij, da ja ni nobenega nesporazuma, kaj si hotel in kaj ne.

torej pod črto... ustavit konje in počakati na poziv za vsak ta korak posebej.

sad · 2. okt 2023

Trenutno stanje je, da je oseba dobila vabilo na zapuščinsko razpravo.

Jabe · 2. okt 2023

Potemtakem napiše izjavo, kjer izbere eno izmed napisanih zgoraj točk in pošlje na sodišče. Sigurno je kaki podatek kje na dopisu.
je pa še 4 opcija:
"Vkolikor želite zapuščino razdeliti drugače kot predvideva zakon oziroma skleniti dedni dogovor, ga posredujte podpisanega s strani vseh dedičev, sodišče pa ga bo povzelo v sklep o dedovanju".

Obrazca za nobeno izmed teh stvari ni, sploh za slednjo ne. Napišeš izjavo prosto... in upa da bo dovolj. gor naj izbere 2. opcijo, pa je.

delavec44 · 2. okt 2023

Meni se to drugače še ni zgodilo, da ne bi rabil hoditi na sodišče. Tudi, ko so bile zadeve kristalno čiste in med korono.

Lahko, da se da zadeve rešiti z izjavami ampak jaz sem do sedaj mislil, da narok sodišče vedno razpiše.

Jabe · 2. okt 2023

pri nas je šlo takole, pa sem mislila, da je običajen postopek. vse smo z izjavami rešili. zadnja je bila, da ker je vse kristalno čisto in nesporno, da se odpovemo naroku. Če je pa to izjema in ne pravilo, pa se opravičujem. meni se je že to zdelo en kup enega kompliciranja brezveze.

delavec44 · 3. okt 2023

Najbolj brez veze je, ko moraš plačati sodno takso na stvari, ki so že prej bile v družinski lasti

Če že, bi bilo bolj pravilno sodnika plačati po urah glede na zapletenost postopka kot pa po vrednosti dednega premoženja.

guardy · 3. okt 2023

Uporabnik delavec44 je napisal:
Najbolj brez veze je, ko moraš plačati sodno takso na stvari, ki so že prej bile v družinski lasti

Če že, bi bilo bolj pravilno sodnika plačati po urah glede na zapletenost postopka kot pa po vrednosti dednega premoženja.

Ali pa daven na "premoženje", ki ga dobiš oz. dobi zakonec. Saj ne, da sta skupaj kri scala s krediti...

jello · 3. okt 2023

Uporabnik Jabe je napisal:
pri nas je šlo takole, pa sem mislila, da je običajen postopek. vse smo z izjavami rešili. zadnja je bila, da ker je vse kristalno čisto in nesporno, da se odpovemo naroku. Če je pa to izjema in ne pravilo, pa se opravičujem. meni se je že to zdelo en kup enega kompliciranja brezveze.

Izjava je popolnoma dovolj, ni je treba overjat. Na poziv sodišča pred zapuščinsko razpravo odgovoriš z dopisom, kjer napišeš kaj bi rad.

brane_new · 3. okt 2023

Preden s čim razpolagaš, moraš biti lastnik. Odločaš sam o SVOJI lastnini!

Če želiš svoj del odstopiti samo enemu:
se prijaviš kot dedič! (s tem tudi za obveznosti). postaneš 'lastnik'
preneseš vse na eno osebo ( z odštetimi obveznostmi! )

Če se odpoveš dedovanju, 'tvoj' delež (in obveznosti) ostanejo v dedni masi, ki se potem po ključu razdeli med tiste, ko želijo biti dediči!

p.s. na poziv sodišča, sem se z 'ne prijavo' k dedovanju odpovedal v korist tistemu (slučajno bil eden!), ki je zahteval delitev nekega dednega dela!

Garfildd · 3. okt 2023

Uporabnik jello je napisal:
Izjava je popolnoma dovolj, ni je treba overjat. Na poziv sodišča pred zapuščinsko razpravo odgovoriš z dopisom, kjer napišeš kaj bi rad.

Tako je, edino sodišče hoče lastnoročno podpisano izjavo, poslano po e-mailu ni vredu...

Imeli lani obravnavo, kjer so bili dalnji sorodniki iz USA/Kanade, so poslali po pošti podpisane izjave v korist koga se odpovedujejo dedovanja,
ta oseba je prinesla na sodišče te izjave in jih izročilo sodnici.

Sami smo se pa morali dogovoriti kdo bo kaj in koliko dedoval, kar je bilo kar izziv se dogovoriti, glede na to da so bili skregani med sabo

Če ne bi dosegli dogovora, kdo deduje katero parcelo, bi sodnica določila deleže koliko katere parcele kdo prejme in bi se potem lahko kot
solastniki zajebavali še do konca življenja :evil:

jurek1973 · 3. okt 2023

Kot so že napisali:
* če se odpove, se odpove tako dediščini kot morebitnim dolgovom.
* če sprejme, sprejme dediščino kot morebitne dolgove.

Če pa se hoče odpovedati in prepustiti dediščino nekomu točno določenemu, mora najprej sprejeti dediščino, nato pajo oddati. Glej drugo točko zgoraj.

sad · včeraj ob 14:35

Bom uporabil kar tole temo za bolj davčno vprašanje in še dodatno vprašanje.

Recimo situacija, da mati umre, ostaneta oče in dva otroka.
Po zakonu bi sicer vsak dedoval po tretjino premoženja, drži?

Sedaj pa bolj davčno vprašanje. Dogovor je, da vse deduje oče, otroka se odpoveta dedovanju.
Opcija 1: če se otroka odpoveta dedovanju (vključno s svojimi potomci), potem je z davčnega vidika vse jasno, vse deduje oče in plača se pač klasična sodna taksa.
Opcija 2: Kaj pa, če se otroka odpoveta v korist očeta. Razumem glede obveznosti otrok za plačilo morebitnih dolgov. Kako se to premoženje, ki ga otroka sprejmeta in takoj preneseta na očeta z davčnega vidika obravnava? Enako kot pri opciji 1 ali kot darilo in se posledično dodatno obdavči?

Enako vprašanje (Opcija 2) samo, da bi se en otrok recimo odpovedal dedovanju v korist drugega otroka, samo preverjam: tukaj sem prebral (še Šnecko, če se prav spomnim, šlo se je sicer za brata), da se v tem primeru, ker ne gre za dedovanje po prvem dednem redu, plača potem še davek na darilo. Torej, da se delež dedovanja šteje kot darilo. To drži? Namreč iz strani dveh oseb sem dobil informacijo, da to ne drži in da v primeru, da se pri dedovanju po staršu v primeru, da se en otrok odpove v korist drugega otroka, da se to z davčnega vidika ne smatra kot darilo in ni nobenih dodatnih stroškov, razen sodne takse.

Mi lahko kdo svetuje, v katerem zakonu si preberem kaj na to temo?

Sicer pa dobro razloženi dedni redi na nivoju Za telebane

: https://www.odvetnicasibila.si/dedni-red-in-davek-na-prvi-dedni-red/

Samo Svoj · včeraj ob 15:13

Furs ti vse razloži: Dedni redi in davčne oprostitveFinančna upravahttps://www.fu.gov.si › Internet › Podrocja › Opis

Dokler delaš znotraj dednega postopka (po domače na sodišču pri dedovanju) gre plačilo davkov, kot jih nalaga dedni red pokojni-dedič. Torej oče umre, po zakonu dedujeta otroka, en se odpove v korist drugega, ne plača se davka, ker gre za 1. dedni red med očetom in otrokom. Tukaj odnosi med dediči nimajo veze, lahko bi en bil 2. in en prvi dedni red, važno je samo kdo na koncu dobi vrednost.

Pa prvo vprašanje drži, razen če zakonec v ločen postopku predhodno uveljavlja last na 1/2 skupnega premoženja (recimo hiša zgrajena v zakonu, kjer pa je samo pokojni zk lastnik), potem dobi najprej polovico on in se deli samo druga polovica, spet na tretjine.

pikapoka07 · včeraj ob 15:26

Uporabnik sad je napisal:
Bom uporabil kar tole temo za bolj davčno vprašanje in še dodatno vprašanje.

Recimo situacija, da mati umre, ostaneta oče in dva otroka.
Po zakonu bi sicer vsak dedoval po tretjino premoženja, drži?

Sedaj pa bolj davčno vprašanje. Dogovor je, da vse deduje oče, otroka se odpoveta dedovanju.
Opcija 1: če se otroka odpoveta dedovanju (vključno s svojimi potomci), potem je z davčnega vidika vse jasno, vse deduje oče in plača se pač klasična sodna taksa.
Opcija 2: Kaj pa, če se otroka odpoveta v korist očeta. Razumem glede obveznosti otrok za plačilo morebitnih dolgov. Kako se to premoženje, ki ga otroka sprejmeta in takoj preneseta na očeta z davčnega vidika obravnava? Enako kot pri opciji 1 ali kot darilo in se posledično dodatno obdavči?

Enako vprašanje (Opcija 2) samo, da bi se en otrok recimo odpovedal dedovanju v korist drugega otroka, samo preverjam: tukaj sem prebral (še Šnecko, če se prav spomnim, šlo se je sicer za brata), da se v tem primeru, ker ne gre za dedovanje po prvem dednem redu, plača potem še davek na darilo. Torej, da se delež dedovanja šteje kot darilo. To drži? Namreč iz strani dveh oseb sem dobil informacijo, da to ne drži in da v primeru, da se pri dedovanju po staršu v primeru, da se en otrok odpove v korist drugega otroka, da se to z davčnega vidika ne smatra kot darilo in ni nobenih dodatnih stroškov, razen sodne takse.

Mi lahko kdo svetuje, v katerem zakonu si preberem kaj na to temo?

Sicer pa dobro razloženi dedni redi na nivoju Za telebane : https://www.odvetnicasibila.si/dedni-red-in-davek-na-prvi-dedni-red/

Opcija2 (se odpovesta oba otroka) v praksi:
s sestro sva se odpovedali deležu po očetu v korist mame (žene). Ni bilo nobenih obveznosti, ... Pač vse je dobila ona in to je bilo to. Sva se torej odpovedali vsaka svojemu deležu. In je šlo vse na mamo. Sva pa zapisali notri, da se odpovedujeva v korist mame. Pisno, med korono. Ni bilo potrebno na sodišče. To je bilo to, niso nič komplicirali. Je še precej kmalu prišlo pisno s strani sodišča vse skupaj zaključeno.

Hanzi · včeraj ob 18:57

Delitev na moža/zeno in otroke po mojem znanju ppteka tako, da partner dobi polovico,.otroci pa polovico.
V gornjem primeru mož polovico, 2 otroka pa vsak po 1/4

Odpoved dedovanju v korist sodediča

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Guru

Pripravnik

Guru