Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
** problem li tehnologije v packih je tudi balansiranje celic, dejansko so razlike med posameznimi celicami lahko minimalne ampak se tekom staranja začenjo povečevat. Recimo če iz tovarne pride ene celica ki ima kapaciteto 99% ostalih se bo ta 1% razlike tekom staranja povečal in bo lahko relativno hitro narasel na 10%, bolj kot se povečuje razlika večja je obremenitev te celice in dobimo "dead loop". Ko ena celica pade iz syca imamo mrtev oz. vsaj delno onesposobljen pack.
To velja za vse kemije baterij, ne le LiXX. Tako za Pb, NiCD, NiMH.
Rešitev za ta problem so aktivni balanserji, ki med delovanjem baterije stalno prenaša 'odvečno' napetost iz bolj napolnjenih celic na celice z nižjo napetostjo.
Neuravnovešenost napetosti celic ni nujno samo posledica padca kapacitet posameznih celic, ampak tudi različnih temperatur znotraj packa Celice z višjo temperaturo imajo višjo notranjo upornost, kar pomeni, da če so vezane zaporedno in posledično iz vseh celic vlečemo enak tok, bodo tiste, z višjo notranjo upornostji hitreje izpraznjene kot tiste, z nižjo.
In ker se tistim celicam, ki so bolj segrete, notranja upornost še dodatno povečuje, se začnejo še hiitreje segrevati, se hitrost v razliki temperatur s časom in obremenitvijo samo še povečuje.
In to se lahko zgodi hitro v packu celic, ki ni enakomerno hlajen ali sploh nehlajen. Celice v sredini packa bodo imele višje temperature kot tiste na robu pack-a.
Zato ne neham povdarjati pomembnost kvalitetnega BMS-a v kombinaciji s thermal managementom oz. primernim hlajenjem baterijskega sklopa.