Vreme in neurja 2026

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113
Bom kar tule nalepil, priporočam branje celotnega članka:

​

Zadnji ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika meri le še nekaj kvadratnih metrov​

Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone.

"Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles."

Tudi ledeni ostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo. Po Pavškovih navedbah jih v prihodnjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njihovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah.

Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja od dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem – tudi v hladni polovici leta.

 
  • Všeč mi je
Reactions: jonny77

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113
Pri naših sosedih je danes kar pestro - zaenkrat 2 trombi in tornado:

Po prvih podatkih naj bi eden od vrtincev dosegel kopno na obalnem območju kraja Petrosino, ki leži južno od Marsale. Portal inmeteo.net poroča o veliki škodi na tem območju. Veter je odkrival strehe, podiral drevesa in celo prevračal avtomobile ter jih odnašal s seboj. Ansa poroča o dveh poškodovanih na območju Petrosina, kjer je močan veter avtomobil odnesel v prepad. O škodi poročajo tudi z območja med krajema Strasatti in Terrenove. Močan veter naj bi izruval okvirje vrat in oken, razbil steklene površine in prevrnil pohištvo v tamkajšnjih šolskih objektih.


 

mistique

Guru
16. jun 2009
17.710
4.653
113

1794995631684.png
 
  • Žalosti me
Reactions: sousis

Tenforest

Guru
3. sep 2007
6.395
884
113
44
povsod malo

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113

Poglej priponko 110009
 

mistique

Guru
16. jun 2009
17.710
4.653
113
Jupi prvi smo. Aja, ups.
Nekaj smole imamo zaradi geografskih lastnosti, nekaj pa smo si jo sami pridelali s politiko naseljevanja in kako gledamo na zavarovanje. Samo 3% izgub je zavarovanih. Kar neverjetno. Za fizične osebe bi še nekako verjel, čeprav težko. Ampak gospodarstvo? Kaj nimajo zavarovalnice ustreznih produktov?

Matey ja, kva je s produkti zavarovalnic? Al je problem plebs?
 

mistique

Guru
16. jun 2009
17.710
4.653
113
3% za ujme se mi zdi, kot da:
- osnovno zavarovanje ne krije poplav (zavarava in ne zavaruje :fredi:)
- ni produkta za ta namen
- produkt ni jasno definiran
- produkt je predrag
- ni zakonske podlage za obvezno zavarovanje na poplavnih območjih
- folk nima gnara
- folk podcenjuje vremenske pojave in napovedi (Lučka Kajfež & Co.)

In še kaj bi se težko spomnil...
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113
- Osnovno zavarovanje ne krije poplav, nikoli jih ni in jih tudi ne bo, potem imaš pa še (preveč) rizična področja, ki jih zavarovalnice sploh ne sprejmejo v kritje
- Produkti obstajajo, tako za fizične kot za pravne osebe, tako za nepremičnine kot pridelke itd.
- Produkti so definirani - nekateri bolj, drugi manj (na tej točki se ne sme več združevati npr. rizikov neurja, toče, poplave pa še česa saj so specifike posamezne zadeve tako različne druga od druge, da je pri obravnavi dejansko smiselna ločena debata za vsako stvar posebej), posledično imajo zavarovalnice žal kje več, kje pa manj manevrskega prostora za mutenje (beri: zavračanje zahtevkov ali izplačila nižja od dejanske škode)
- Produkt je drag, za koga tudi predrag in premija bo glede na vedno večji riziko v kombinaciji z drugimi dejavniki samo še rasla
- Ni zakonske podlage in je IMHO tudi nikoli ne bo saj (vsaj privatne) zavarovalnice ne bodo nikoli pristale na obveznost nudenja kritja, ki je na kakšnih lokacijah prevelikega in posledično za njih nesprejemljiv (my 50c)
- Folk v povprečju nima (oz. noče dati) gnara (za zavarovanja) in še tistega, ki ga ima da v povprečju raje/prej za kasko za sveti pleh avtomobila kot pa za konkretno zavarovanje osnovne zadeve kot je dom
- Folk definitivno podcenjuje vreme oz. naravo nasploh (my 50c)
 
  • Všeč mi je
Reactions: mistique

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113
Pišem na telefonu, zmanjkalo časa za urejanje tako da še en edit 7. alineje:
- Ni zakonske podlage in je IMHO tudi nikoli ne bo saj (vsaj privatne) zavarovalnice ne bodo nikoli pristale na obveznost nudenja kritja, ki ima na kakšnih lokacijah prevelik riziko in je sprejetje tega posledično za njih povsem nesprejemljivo (tam kjer je pa riziko velik a vseeno do neke mere sprejemljiv pa ti nabijejo konkretno doplačilo k premiji) saj so konec koncev tu zaradi lovljenja profita in ne zaradi dobrodelnosti, potem pa imaš v igri še pozavarovalnice, ki imajo tudi nek vpliv na sprejemanje rizikov v kritje s strani zavarovalnic
 

mistique

Guru
16. jun 2009
17.710
4.653
113
Ja, top odgovori (glede na to, da pišeš na telefonu pa sploh :evil:). But...bad.
Mislil sem zakonsko obvezno razširitev trenutnega osnovnega zavarovanja na poplave/potres whatever...če si na rizičnem območju.

Nek sklad 9mlrd je torej že danes premalo...Subvencioniranje premij (državne zavarovalnice) bi morda folk spodbudilo k zavarovanju, če že družbeno odgovorne in družinam prijazne komercialne zavarovalnice ne najdejo računice?

Veliko več vprašanj kot odgovorov...
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
36.807
19.494
113
Mislil sem zakonsko obvezno razširitev trenutnega osnovnega zavarovanja na poplave/potres whatever...če si na rizičnem območju.
Sem razumel a to se imho ne bo nikoli zgodilo. Kar se pa rizičnega območja tiče oz. definicije le-tega je pa tudi tu v bistvu že prvi problem (v dolgi liniji njih) - za poplave recimo obstaja več območij, od nerizičnega do tako zelo rizičnega, da se ga nikakor ne sprejme v kritje. Potem pa pogledamo sceno s poplavami par let nazaj in ugotovimo, da je bilo ogromno območje Mengša z okolico, ki je po aktualnih kartah različnih poplavnih stopenj nepoplavno območje, konkretno pod vodo (kje tudi 1m+). Jeba. In ja, se govori o povsem novem določanju poplavne rizičnosti a kot rečeno - to je šele prvi problem v vrsti mnogih.

Nek sklad 9mlrd je torej že danes premalo...Subvencioniranje premij (državne zavarovalnice) bi morda folk spodbudilo k zavarovanju, če že družbeno odgovorne in družinam prijazne komercialne zavarovalnice ne najdejo računice?
Subvencije so v igri že dolgo, % se spreminjajo, računica je a za nekatere (kot drugje pri drugih zavarovanjih) je le-ta nesprejemljiva.

3 mesece star članek na to temo:

Iz zgornjega članka malo v vednost kot morebitna zanimivost:
Največji delež zavarovanih površin še naprej beležijo intenzivne kmetijske panoge: hmelj je bil v letih 2024 in 2025 zavarovan skoraj devetdesetodstotno, sledijo žita s 34 odstotki, intenzivni sadovnjaki s približno 22 odstotki in vinogradi z 21 odstotki zavarovanih površin. Kmetijsko ministrstvo opozarja, da ostaja kljub pozitivnim smernicam zavarovanost nekaterih panog prenizka. »Poseben izziv predstavlja travinje, pri katerih je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razlogi so predvsem nižja vrednost pridelka na hektar in finančne omejitve manjših kmetijskih gospodarstev.«