Vikanje šefa v službi, če je ta mlajši od večine
- Ustvarjalec teme ladjica
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik Commodore pravi:
Najmanj do konca 1980-ih letih pa so te v poljubni stacuni v LJ prodajalke in prodajalci vikali, cetudi si bil star sedem let.Ne vem, ce tak nivo danes se obstaja.
Ne. In potem ko natakarja ali prodajalca vprasam ce sva morda krave skupaj pasla, ali se od kje poznava so pa vsi uzaljeni.
Skoraj nihče ne reče več, dober dan, Boh dej... vika pa žal vse manj ljudi. Sam svojo hčer učim vikanja, tudi sam vikam in tudi v prejšni službi je bilo normalno da smo vikali nadrejene!
Tudi meni je normalno, da starejše oz. vodilne vikaš, dokler ti ne rečejo, da jih lahko tikaš. Pač nek izraz spoštovanja. Enako pri kaki stranki vikam tudi tiste, ki so pod mojim položajem, je pa res, da se s časom ustvari tak odnos, da se tikamo.
Mi gre pa na k.... ko pridem v trgovino in me začne prodajalka tikat zato ker pač izgledam mlad. Pred mano pa nekoga, ki je leto ali dve starejši vika.
Je pa res da ne vikam svojega šefa, ker je bil včasih na istem nivoju, potem pa je napredoval in smo ostali na ti.
Mi gre pa na k.... ko pridem v trgovino in me začne prodajalka tikat zato ker pač izgledam mlad. Pred mano pa nekoga, ki je leto ali dve starejši vika.
Je pa res da ne vikam svojega šefa, ker je bil včasih na istem nivoju, potem pa je napredoval in smo ostali na ti.
Zanimalo me je vaše mnenje, ker sem stara manj kot 28 let in v začetku marca bom vodja službe kjer bodo po informacijah vseh 23 ljudi starejši od mene vsaj 10 let pa tudi po 28 let, stopnjo izobrazbe imajo vsi nižjo
Za kateri pristop se odločiti?
Vseh menenj bom vesela.
Za kateri pristop se odločiti?
Vseh menenj bom vesela.
Nikka, saj se bom sama odločila, a rada bi pred tem slišala mnenja in izkušnje drugih. Gre za novo službo in za družboslovje. V zdajšnji službi imamo šefa, ki vse vika in mi vikamo njega, a gre za starejšega gospoda. v podjetju s katerim veliko sodelujem pa je tikanje oz. vikanje odvisno od starosti. mlajši vikajo starejše, neglede na hierarhijo.
Če boš šef, naj ti bo edini cilj, da te vidijo in upoštevajo kot šefa. Ne troši energije in dobre volje na vzpostavljanju novega reda, če stari deluje. Pa naj gre za vikanje ali katerokoli drugo stvar. Spoštovanje temelji na vs čem drugem, ne pozabi pa, da gre vedno v obe smeri, pa ne boš imela nikakrših problemov, če je kolektiv vsaj količkaj normalen.
P.S. Glede na to, da si iz družboslovja, obstaja velika verjetnost, da bo kolektiv večinoma ali zgolj ženski. Če je temu tako, je vikanje tvoj najmanjši problem...
P.S. Glede na to, da si iz družboslovja, obstaja velika verjetnost, da bo kolektiv večinoma ali zgolj ženski. Če je temu tako, je vikanje tvoj najmanjši problem...
Od 4 šefov, ki sem jih do sedaj imela, me je vikal le eden. Jaz sem sem tikala le enega. Se pravi sem imela do sedaj dva, ki sta mene tikala obenem pa zahtevala, da jaz njiju vikam. Od tega je eden dokaj nesposoben blefer, eden pa vreden vsakega spoštovanja.
Do tistega, ki sem ga tikala, sem imela več spoštovanja, kot do tistega, ki sem ga vikala, pa ne dela drugega kot da je "šef". Tisti drugi, ki ga vikam, čeprav on mene tika, mi lahko jutri reče, da ga lahko začnem tikati, pa se mnenje in odnos do njega ne bo spremenil. Pri tistem, kjer je bilo vikanje obojestransko, si pa tudi nihče na podlagi tega ne more misliti ali je bil spoštovanja vreden ali ne, brez da se me vpraša za mnenje.
Kar sem pa zgoraj pametovala, pa ni iz perspektive podrejenega, temveč nadrejenega. Sem bila praktično v enaki sitaciji. 29 let stara, prvi dan v službi avtomatsko 5 neposredno podrejenih. Od tega 4 konkretno starejših. Je ena igrala na karto, da me bo takoj tikati začela, ker ji njeno mesto na hierarhični lestvici ni bilo všeč, pa je hotela malce višje prilesti. Je imela srečo, da je bila služba dokaj neperspektivna in sem dala odpoved, preden jo je doletela disciplinska (ne zaradi tega, ampak je preveč napora vložila v to, da se je z drugimi preklala, pa ji je energije zmanjkalo za tisto, za kar je bila pravzaprav zaposlena). Ostali štirje - tikati so me začeli, ko sem jim dala "žegen", da se me tika IN jaz sem tikati začela njih, ko so oni to meni dovolili. Logično pa, da se je to zgodilo istočasno, vendar če bi jaz rekla nekomu, da me lahko tika, on pa meni nazaj, da ga moram vikati, mi to ne predstvlja nobenega problema. Podrejeni ali nadrejeni. Jaz bom naredila, kar je moje delo in od drugih bom zahtevala da naredijo svojega, pa če ta čas kokodakamo eden na drugega. No, ostali štirje, ki sem jih zgoraj omenila - kolektiv iz sanj. Vse bilo narejeno, brez da bi kdorkoli komurkoli šefa špilal. Tega sem se zavedala že takrat, ko sem bila tam, ampak kot sem rekla, hotela sem več, kar se kariere tiče.
Moj point je, da je pri vsej stvari povsem vseeno kdo koga tika/vika, važno, da se ve kdo pije in kdo plača.
Do tistega, ki sem ga tikala, sem imela več spoštovanja, kot do tistega, ki sem ga vikala, pa ne dela drugega kot da je "šef". Tisti drugi, ki ga vikam, čeprav on mene tika, mi lahko jutri reče, da ga lahko začnem tikati, pa se mnenje in odnos do njega ne bo spremenil. Pri tistem, kjer je bilo vikanje obojestransko, si pa tudi nihče na podlagi tega ne more misliti ali je bil spoštovanja vreden ali ne, brez da se me vpraša za mnenje.
Kar sem pa zgoraj pametovala, pa ni iz perspektive podrejenega, temveč nadrejenega. Sem bila praktično v enaki sitaciji. 29 let stara, prvi dan v službi avtomatsko 5 neposredno podrejenih. Od tega 4 konkretno starejših. Je ena igrala na karto, da me bo takoj tikati začela, ker ji njeno mesto na hierarhični lestvici ni bilo všeč, pa je hotela malce višje prilesti. Je imela srečo, da je bila služba dokaj neperspektivna in sem dala odpoved, preden jo je doletela disciplinska (ne zaradi tega, ampak je preveč napora vložila v to, da se je z drugimi preklala, pa ji je energije zmanjkalo za tisto, za kar je bila pravzaprav zaposlena). Ostali štirje - tikati so me začeli, ko sem jim dala "žegen", da se me tika IN jaz sem tikati začela njih, ko so oni to meni dovolili. Logično pa, da se je to zgodilo istočasno, vendar če bi jaz rekla nekomu, da me lahko tika, on pa meni nazaj, da ga moram vikati, mi to ne predstvlja nobenega problema. Podrejeni ali nadrejeni. Jaz bom naredila, kar je moje delo in od drugih bom zahtevala da naredijo svojega, pa če ta čas kokodakamo eden na drugega. No, ostali štirje, ki sem jih zgoraj omenila - kolektiv iz sanj. Vse bilo narejeno, brez da bi kdorkoli komurkoli šefa špilal. Tega sem se zavedala že takrat, ko sem bila tam, ampak kot sem rekla, hotela sem več, kar se kariere tiče.
Moj point je, da je pri vsej stvari povsem vseeno kdo koga tika/vika, važno, da se ve kdo pije in kdo plača.
Še moje izkušnje. Doslej sem delal v raznoraznih kolektivih, povsod pa smo se s sodelavci v mojem "rangu" (in nižje) tikali, ne glede na starost (tudi če so bili konkretno starejši od mene). Sam sem kolikor toliko dobro vzgojen, tako da sicer starejše in nadrejene po defaultu vikam in vedno počakam na dovoljenje za prehod na "ti". S tistimi nižjimi šefeki smo si bili, ob vzajemnem soglasju seveda, vedno na "ti", raznorazne direktorje, lastnike, predsednike itd. pa sem VEDNO vikal, tudi če so oni mene tikali. Stranke sem vedno vikal, razen seveda tistih, s katerimi smo si bili na "ti" že iz privatnega življenja.
Od kar pa sem v tujini, teh problemov res nimam več
Od kar pa sem v tujini, teh problemov res nimam več
Trenutno je vikanje tvoj najmanjši problem.
Kot vodja je pomembno, da najprej naštudiraš vse zaposlene ter ugotoviš kdo je neformalni vodja tropa. Običajno se neformalni vodja sam izpostavi s pretirano prijaznostjo, besede pa se pričnejo v smislu "v oddelku smo razmišljali,... Kolegi in kolegice menijo itd.., skrivanje za identiteto kolegov je običajen vzorec.
Njaboljši uspeh sem dosegel vedno dosegel tako, ko sem podrejenim razložil, da moja naloga ni oteževati njihovo delo, tmeveč, da si medsebojno pomagamo do boljših rezultatov dela itd. Naslednja pomembna točka je ta, da se osebne zadeve ne rešujejo v času službe, nikoli. S pomočjo tega se spustiš na osebni nivo in občasno nekateri zaposleni zaradi tega dobijo napačne signale, da si lahko dovolijo več ali pa da so pridobilit tvojo naklonjenost.
Jaz osebno nimam problemov s tikanjem, prav tako se s tem ne ukvarjam prvi dan službe. Če ti je tako pomembno, potem predlagam, da na predstavitvenem kolegiju poveš, da se ti zdi bolje, da se medseboj tikate/vikate. Mladi te bodo imeli za naduto, starejši pa za oldschool in spoštljivo. So pa deviacije med obema populacija. Mladi, ki mislijo, da so starejši in stari, ki mislijo da so mladi ter se nažalost tako tudi obnašajo.
Najboljša atmosfera je takšna, da je sproščena, vendar z občutkom discipline in reda. Na projektih, delovnih zadolžitvah in časovnih okvirjih se ne popušča, če nimajo utemeljenega razloga. Prvo opozorilo je stan od ušes ostalih zaposlenih, ukrepi pa se po potrebi stopnjujejo. Reševanje sporov med ostalimi zaposlenimi je no go, ker se bosta vedno tvorila dva taborja, en bo nakolnjen tebi, drugi bo naklonjen sodelavki itd.
Pa še to, tudi zaposleni so ljudje, ki imajo osebne težave, takšne in drugačne potrebe, zato jim moraš omogočiti tudi kakšno kavico, malo luftanja, vendar mora biti vse narejeno. Predsvsem pa enakopravna doslednost do vse podrejenih, kljub temu, da ti bo nekdo bolj simpatičen, nekdo pa manj. To je vedno tako.
To je nekaj zelo na kratko. Je pa povsod tako, da s časom dobiš tudi izkušnje. Njaboljši vodja je tisti, ki ima znanje in občutek za delovni red in stoprilnost.
Za to, da bi ti dali relevantne predloge za tvoj primer imamo verjetno vsi premalo podatkov. Sam bi se verjetno odločal glede na par pogojev:
- branžo in tudi delo, katero se opravlja,
- dosedanje odnose z bodočimi podrejenimi,
- prakso v ostalih oddelkih v podjetju,
- v skladu s tem, kje in kako bi se sam najbolje počutil.
Glede na to, da si dejala, da "po so po informacijah" starejši od tebe lahko morda razberem, da jih ne poznaš. In glede na to, da take stvari sprašuješ na forumu predvidevam, da sama niti nimaš precej izkušenj (prosti, če se motim), glede na to, da naj bi bil cel kolektiv starejši dvomim, da je to delo v kakšnem kreativnem podjetju s sproščeno organizacijo.
Najlažje se odločaš tako, da se sama postaviš v različne čevlje svojih podrejenih. Zamisli si, kako bi v različnih primerih na tebe, kot vodjo, gledali različni podrejeni (poizkusi jih čim prej oceniti glede na njihov tip osebnosti), saj boš do različnih morala pristopati drugače. Če boš od nekega povezovalca pričakovala, da se obnaša kot »direktor« boš npr. pogorela na celi črti.
A do vsega tega boš prišla le sčasoma. Tako ti ostaja izziv prvega stika. In vsi vemo, da prvi vtis pusti trajen pečat. Glede na to, da boš prišla v kolektiv, ki je starejši od tebe, je dejstvo, da jim moraš izkazati spoštovanje. In na samem začetku to storiš tako, da jih vikaš. Večina te bo vikala nazaj. Tisti, kateri te morda ne bodo ti bodo predstavljali izziv za naprej. V nadaljevanju pa spoštovanje izkažeš s tem, da jih poslušaš in upoštevaš. Upam, da si taka, da bo spoštovanje pristno. Stil vodenja oz. odločanja in delegiranja boš morala prilagajati situacijam in posameznikom
In zopet, ker ne poznam branže/vrste dela, je določene stvari relativno težko predlagati. Včasih je bolje, da je vikanje večno, včasih je bolje, da se ga sčasoma opusti.
Ta vikanje je itak brezveze, najbolje bi bilo kot v angleščini - YOU - pa ni nobenih zamer in užaljenosti ker je nekdo nekoga vikal/tikal......
