Citat:
izgubit nimaš kaj
1. prevoženih 2400 km, mogoče še kak kilometer več. Če boš imel "srečo", se boš razsul v kakem snegu ali pa te bognedaj razsuje kamion
2. izgubil boš cel kup živcev in denarja.
3. izgubil boš dragoceni čas, ki bi ga lahko preživel z dedkom, se z njim pogovarjal, al pa samo ob njem bral knjigo al pa srfal po računalniku, da takrat, ko bo buden in dovolj pri močeh, ne bo sam. Mogoče lahko pogovore celo snemaš in jim potem prisluhneš, bo dragocen spomin
4. ponovno: poslavljanje je dela procesa umiranja svojca. Vsi morate sprejet, da se bo dedek poslovil in morate nehat letat in težit okoli.
5. od kod ideja, da ti lahko KDORKOLI, ki ni del medicine, še kakorkoli pomaga pri tako resni bolezni, kot je rak. Placebo tule ne bo pomagal. Sam sem zdaj že drugič del take zgodbe, pa zdravniki naredijo OGROMNO in se noro potrudijo. Dejstvo pa je, da so ene zadeve nepovratne in tam tudi placebo ne pomaga.
6. preberi si članek o poslavljanju od bolnega svojca, jih ne na internetu kar nekaj. Tam boš videl, da greš tudi sam skozui travmo. Zanikanje je del te travme. "Dedek ne bo umrl", "imamo še neko zdravilo", "narediti moram vse, ni važno, kaj, samo da bo pomagalo".
7. Prosim pokliči na Hospic Slovenija in se pogovori z njimi. Lahko se tudi skupaj oglasite pri njih (pa ne dedka s seboj vlačit, če tega ne bo zmogel). Lahko vam tudi povejo, kje je vam najbližji svetovalec ni se obrnete nanj. Link: http://drustvo-hospic.si
8. Nasvete lahko dobiš tudi na Društvu onkoloških bolnikov. Na spletni strani http://www.onko-i.si/dejavnost...iativna_oskrba/
Razumem te, greš skozi eno najtežjih stvari v življenju, ampak sebi in svojim staršem, žlahti si DOLŽAN pazit nase. Pot v Albanijo ni to. Le pomisli, kako grozno bo za tvoje starše, če zdaj, ko jim umira njihov oče, tast, "pobegneš" na drugi svet še ti.
Želim ti vse dobro v teh težkih trenutkih.