Citat:
Konrad Kuštrin: Za smrt kriv malomaren nadzor gradnje urgentnih centrov
Šempeter pri Gorici – 52-letni moški, ki je minuli četrtek umrl v šempeterski bolnišnici zaradi zamenjave kisika z dušikovim oksidulom, je bil prvi bolnik, ki je bil oživljan v tem prostoru.
Urgentni center v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici je bil odprt decembra, delovati pa je začel februarja.
Gradnja centra, ki so ga načrtovali od leta 2008, zgradili pa v enem letu, je stala 6,7 milijonov evrov. Center so gradili Kolektor Koling, CPG in IMP, glavni dobavitelj in montažer za medicinsko opremo je bil Medicoengineering, razvid medicinskih plinov pa je po naših informacijah izvedlo podjetje Medicop.
Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga objavljamo, je Medicoengineering za dobavo in vgradnjo medicinske opreme dobil 203.826 evrov.
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je za Delo dejal, da je »do tega tragičnega dogodka prišlo, ker so tisti, ki so naredili tehnični prevzem oziroma dali dovoljenje za uporabo vseh aparatur na urgenci, svoje delo opravili malomarno. Kdo je opravljal nadzor, sem danes vprašal tudi direktorico centra Natašo Fikfak, pa mi ni znala odgovoriti«.
Iz ministrstva za zdravje so sporočili, da je nadzor nad gradbeno obrtniškimi deli izvedlo podjetje Elita i.b., projektantski nadzor pa Prima. Primopredajo del so podpisali ministrstvo za zdravje, vodstvo bolnišnice, izvajalec IMP, Kolektor Koling, CGP in nadzor Elita i.b.
»Preveč se je hitelo z gradnjo«
»Material in opremo je izbiralo ministrstvo, zdravniki pri izbiri nismo imeli izbire,« pa pravi Kuštrin, ki je začuden nad celotno izvedbo gradnje novih urgentnih centrov. »Vodstva bolnišnic so na vsak način posiljevali s čimprejšnjim odprtjem centrov, da bi pokazali, da so vsaj nekaj naredili.«
»Preveč se je hitelo. V urgentnih centrih ni dovolj usposobljenega kadra, da bi bilo delo lahko sploh opravljeno. Problemi so na vseh področjih. V Šempetru je še vedno problem, ker urgentnih zdravnikov sploh ni,« je kritičen Kuštrin.
»V sobi za oživljanje sta dva stolpa za reanimacijo, kjer so izvodi za pline. Vsakemu pacientu, ki je ogrožen, je potrebno najprej dati kisik. V tem primeru je bil v cevi, ki je bila označena kot cev s kisikom, dušikov monoksid, t.i. smejalni plin. V sobi za oživljanje so, kot vem, tri cevi. Vakuum za aspiracijo, kisik in dušikov monoksid,« nam je še pojasnil sogovornik.
Drugi stolp za oživljanje naj bi deloval normalno
Kuštrin, ki je sicer tudi zaposlen v šempetrski bolnišnici še pravi, da so od vodstva dobili sporočilo, da so enega izmed stolpov za reanimacijo zaprli, drugi pa naj bi deloval pravilno.
Ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da obžaluje dogodek, a do konca preiskave ne bo dajalo izjav za javnost. »Ker preiskava še ni končana, izsledkov ne želimo prejudicirati,« so zapisali.
Ministrica za zdravje je, kot je dejala po seji vlade, takoj po tem, ko je izvedela za dogodek, naložila vodstvom vseh urgentnih centrov, da nemudoma preverijo inštalacije in medicinsko opremo. Kot so sporočili iz ministrstva, so že prejeli ustno informacijo, da niso ugotovili napak.
Napako odkrila zdravnica
Minuli četrtek so na urgenci Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici neuspešno oživljali bolnika. Skupina zdravnikov, ki je bila udeležena pri oživljanju, je pozneje posumila, da je morda prišlo do tehnične napake, saj je bil sicer strokovni potek oživljanja popoln. Torkova analiza dogodka je sum potrdila, saj se je pokazalo, da iz ene od cevi v reanimacijskem prostoru na priključku, iz katerega bi moral pritekati kisik, v resnici izteka dušikov oksidul oziroma smejalni plin. Da je nekaj narobe v reanimacijskem bloku, sta posumili zdravnici, ki sta oživljali poškodovanega. Po besedah Fikfakove namreč med oživljanjem nista opazili izboljšanja zdravstvenega stanja. Pregledali sta tudi napeljavo za kisik, ena izmed njiju jo je preizkusila tudi na sebi in omedlela.
