Se strinjam s tabo.
Slovenski knjižni jezik obstaja zato, da se lahko vsi med sabo sporazumevamo, neglede na to na to iz katerega konca Slovenije prihajamo. Težko bi se razumeli, če bi npr. nekdo iz Prekmurja "güčal" v svojem narečju, nekdo iz Primorske pa v svojem. Poleg tega pa z uporabo knjižnega jezika kažemo tudi na spoštovanje do našega lastnega jezika. Slovenščina je lep jezik in lahko bi bili bolj ponosni nanj. Je pa tudi težek jezik, kar se kaže že v tem, da ga govorci oz. uporabniki, ki ga imajo za materni jezik, ne znajo pravilno uporabljati. To se predvsem kaže v pisni obliki. Vejice in druga ločila so za marsikoga španska vas, tudi velikih začetnic nekateri ne uporabljajo prav veliko, že pri sklanjanju se jim kdaj zalomi. Da premene in preglase, metateze in podobnega sploh ne omenjam. Ne vidim razloga, zakaj ne bi uporabljali šumnikov. Marsikdaj lahko pride do nesporazuma.
Po drugi strani pa je potrebno pisati razmeram prilagojena pisna besedila. Torej če je tematika bolj neuradna, potem ni potrebe po nekem lepotičenju in uporabi visokega jezika. Vendar pa vse v mejah normale, da se še vedno lahko med sabo razumemo. Pišemo logično in jasno.
Uporaba tujk je dovoljena, vendar če imamo v slovenščini lasten izraz, naj se uporablja le-ta.
Kot je že Florjan rekel, jezik je naše bogastvo, bodimo ponosni nanj in izkazujmo spoštovanje do njega s pravilno uporabo.