Je brezplačen. Spodaj pa samo tekst brez slikovnega materiala.
Razkrivamo skrivnost Luxurisovih 25-odstotnih donosov
Se medtem ko stranke Luxurisa uživajo v sladkem spancu ob misli na sanjske donosnosti, v dolgočasnih izpiskih stanja na njihovem računu skriva neprijetna resnica o grozečih izgubah? Prav te so pognale strah v kosti podjetniku, ki nam je zaupal dokumente v pregled. Bogdan Pušnik razlaga, analitiki se čudijo; kaj se skriva v ozadju zgodbe o Luxurisu?
Članek je bil objavljen v junijski številki Moje finance
Koliko Slovencev je pristopilo k temu produktu in s koliko denarja, v družbi ne razkrivajo, neuradno pa med finančnimi svetovalci krožijo govorice o 10 milijonih evrov.
Lani jeseni je podjetnik, ki žal ne želi biti javno omenjen (njegove podatke hranimo v uredništvu), vložil 30 tisoč evrov v produkt Luxuris Managed Account Program - LMAP, ki mu ga je ponudilo podjetje Luxuris Commodities Mauritius s sedežem v Ljubljani, katerega lastništvo vodi do Dubaja. Gre za naložbo v trgovanje s cenami valut, zlata in srebra. Zdaj se podjetnik sprašuje, koliko je sploh vredna njegova naložba, a ta odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.
Pojdimo lepo po vrsti. Stranka k produktu LMAP pristopi tako, da odpre trgovalni račun prek LMAX Exchange, ponudnika trgovalnega sistema, ter hkrati pooblasti Luxuris, da bo z denarjem izvajal strategijo, za katero ocenjujejo, da lahko prinaša 25-odstotno čisto letno donosnost. Luxuris je eden izmed upravljavcev denarja (money manager, angl.), ki uporablja storitve LMAX, so nam potrdili v londonskem podjetju. Tako Luxuris kot LMAX ločeno obveščata stranko, kaj se dogaja z njegovo naložbo. Poglejmo najprej dnevni izpisek LMAX, ki nam ga je posredoval podjetnik.
70-odstotni minus ali 20-odstotni dobiček?
Iz dnevnega izpiska, ki je bil izdan 27. maja, je mogoče razbrati, kako je Luxuris trgoval z denarjem podjetnika in kakšno je stanje. Izpisek zahteva poznavanje finančnih terminov in ni najbolj prijazen do uporabnika. Recimo Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov in podpredsednik Združenja slovenskih finančnih strokovnjakov, je potreboval dobro uro, da ga je razrešil. Tako Abramovič kot več drugih finančnih analitikov, s katerimi smo navezali stik, so ugotovili enako: naložba podjetnika je na dan izpiska - 27. maja - vredna 9.200 evrov (equity, angl.), kar pomeni, da se je podjetnikov vložek do tega dne skrčil za 70 odstotkov.
Spremljajte nas tudi na FB.
Bogdan Pušnik, ki je od februarja letos direktor poslovnega razvoja pri Luxurisu, meni drugače od finančnikov: »Z vidika stranke je pomembnejša knjigovodska (balance, angl.) kot tržna vrednost sredstev (equity, angl.).« Na dan izpiska je vrednost sredstev podjetnika 35.633 evrov, kar je skoraj 20 odstotkov več od njegovega začetnega vložka. Mimogrede, Pušnik je bil le dan po pogovoru z nami o Luxurisu pridržan na policiji, vendar zaradi druge zadeve.
Finančnim poznavalcem se poraja vprašanje, kdo bo pokril negativno razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev.
Zavajanje?
Tudi podjetnik misli, da njegova naložba lepo raste, zlasti ko jo spremlja prek aplikacije na tabličnem računalniku ipad, ki ga je od Luxurisa dobil ob vplačilu. V družbi so nas večkrat opozorili, da to ni bilo darilo, ampak zgolj in samo pripomoček za spremljanje naložbe. A pozor! Prek te aplikacije lahko spremlja le knjigovodsko stanje sredstev, kjer so knjiženi le zaključeni posli, in ne tržne vrednosti odprtih naložb in s tem morebitne nerealizirane izgube ali dobiček, kar so potrdili tudi v Luxurisu. Dodajajo, da pa lahko vse postavke vidi na dnevnem poročilu, ki ga prejme po e-pošti od LMAX. »Zelo zavajajoče je tudi njihovo poročilo o uspešnosti poslovanja, saj donosnosti izračunavajo na zaprte pozicije, ki jih zapirajo le, ko ustvarijo dobiček, in ne na tržne vrednosti portfelja,« opozarja trgovalec na valutnih trgih, ki se ne želi izpostavljati.
Poročilo ni več javno objavljeno, a so nam ga v Luxurisu posredovali in ga objavljamo na naši spletni strani. V poročilu prikazujejo, da so vsak mesec od septembra lani do maja letos ustvarili pozitivno donosnost, razen februarja, kar je vodilo do 17-odstotne neto donosnosti od jeseni lani. »Stranke sploh ne vedo, da je njihov iztržljivi znesek lahko tudi za 70 odstotkov manjši od vložka. Pri Luxurisu so jih namreč naučili, da morajo gledati knjigovodsko vrednost sredstev (balance, angl.), ne pa tržne. Izpiskov LMAX, s katerih je to razvidno, pa sploh ne razumejo,« opozarja finančni strokovnjak, na katerega se je najprej sploh obrnil omenjeni podjetnik in še nekaj drugih Luxurisovih strank. Koliko Slovencev je pristopilo k temu produktu in s koliko denarja, v družbi ne razkrivajo. Neuradno med finančnimi svetovalci krožijo govorice o 10 milijonih evrov, česar v Luxurisu ne komentirajo.
»Pričakovani donos tovrstnih naložbenih strategij pred stroški je precej bližje minus 25 kot plus 25 odstotkov,« komentira Kruno Abramovič.
Ustno jamstvo, v pogodbi nejasnosti
Glavno razhajanje je pri vprašanju, koliko denarja bi podjetnik sploh prejel, če bi izstopil danes? »Dobil bi izplačano knjigovodsko vrednost sredstev (balance, angl.) na dan zahtevka, znižano za izstopne stroške (izstopil bi predčasno, ker je pogodbeni rok 15 mesecev, op. a.),« pravi Pušnik. Izstopni stroški za stranko so od najmanj šest do 20 odstotkov ob morebitnem predčasnem pretrganju. Za podjetnika, ki ima denar naložen devet mesecev, bi bili ti stroški 14 odstotkov od začetnega vložka, piše v pogodbi, ki jo je podpisal. Po Pušnikovi interpretaciji bi stroški pretrganja podjetnika stali 4.200 evrov in bi kljub izgubi tržne vrednosti (tržna vrednost je 9.200 evrov) odkorakal s skoraj 31 tisočaki in tako celo oplemenitil vložek.
Tej razlagi se čudijo naši sogovorniki, saj se poraja vprašanje, kdo bi pokril negativno razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo sredstev (Floating P/L, angl.). Gre za tako imenovane nerealizirane izgube, ki so v primeru podjetnika kar 26 tisoč evrov. Da so tu dejansko nejasnosti, kaže tudi izjava, ki so nam jo ob preverjanju trditev dodatno poslali iz Luxurisa: »Način izračunavanja in sama vrednost produkta ob izstopu vlagatelja v naši pogodbi izrecno nista opredeljena, ker ima stranka sredstva na svojem trgovalnem računu pri LMAX, ki vrednost vlagateljevih sredstev ob izstopu obračuna po svojih notranjih pravilih in pravilih zakonodaje Velike Britanije.« Ali to pomeni, da razliko, tudi če je znesek ob zapiranju računa manjši od zajamčene ravni, pokrije Luxuris? »To izgubo krije Luxuris. Naše jamstvo je, da izguba pri produktu ne bo nikoli presegla 30 odstotkov vplačila. Za to jamčimo in to piše tudi v pogodbi. Strankam torej zagotovimo najmanj 70 odstotkov vplačila,« nam večkrat potrdi Bogdan Pušnik. Mimogrede, tega v pogodbi nismo našli. Pa vendar, s čim lahko Luxuris to jamči? Pušnik odgovarja, da bi to jamstvo zagotovili z lastnimi sredstvi. Osnovni kapital Luxurisa po zadnji dokapitalizaciji je 292 tisoč evrov. »Njihovo jamstvo je tako rekoč ničvredno, saj ima Luxuris smešno nizek kapital za takšno navedbo. Če nekdo da jamstvo, je treba preveriti, koliko ima kapitala, kakšne so njegove trgovalne strategije. Ko smo mi tržili garantirani sklad, smo pridobili formalno garancijo KBC, poleg tega je treba poskrbeti, da so sredstva naložena tako, da do aktivacije garancije ne more priti,« pojasnjuje Abramovič. »To je zelo redek pojav. Luxuris v tem primeru nase prevzema ogromno tveganja. Kje je podlaga, da bo to pokril? Na koncu lahko rečejo, da denarja nimajo, in zaprejo,« pravi analitik, ki se ukvarja s trgovanjem na valutnem trgu.
25-odstotna donosnost z varnostno mrežo
Verjetno je podjetnika in druge stranke Luxurisa premamila 25-odstotna neto donosnost, ki jo oglašujejo. »Na leto bi morali narediti od 50- do 60-odstotno donosnost pred vsemi stroški in delitvijo dobička, kar je malo verjetno oziroma skoraj nemogoče. Ne poznam nikogar, ki bi mu uspelo stalno dosegati tako velike donosnosti. Teoretično se jih sicer da ustvariti, a ne konstantno. Valutni trg omogoča uporabo vzvoda, zaradi česar lahko narediš 30 ali 40 odstotkov v mesecu dni ob seveda izjemno velikem tveganju,« pojasnjuje analitik. »Pričakovani donos tovrstnih naložbenih strategij pred stroški, ker gre za igro z ničelno vsoto, je precej bližje minus 25 kot plus 25 odstotkov. Mislim, da je nemogoče dosegati 25-odstotno donosnost srednje- in dolgoročno,« komentira Kruno Abramovič. In kaj pravijo na Luxurisu? »V produktu še nismo toliko časa, da bi lahko rekli, da dosegamo 25-odstotno donosnost na leto. Tveganje napovedanega donosa kratkoročno je izjemno veliko. Dolgoročno pričakujemo takšen povprečen donos in ne vidimo razlogov, da ga ne bi ustvarili,« je suveren Pušnik.
Čudežna ali naivna strategija
Kdo so trgovalci, ki znajo dosegati 25 odstotkov na leto, in kakšna je njihova strategija? »Trgovalcev ne bomo omenjali. Prvič zato, ker potrebujejo mir, drugič, ker ne smejo preveč razkrivati svojih strategij,« pojasnjuje Pušnik. Marko Gorjanc, ustanovitelj in izvršni direktor mednarodne skupine Luxuris in slovenske podružnice, dodaja, da so vsi v Dubaju in da stranka vidi, kaj počnejo, prek dnevnih poročil. Kakšna je torej njihova strategija? »Trgovalne strategije so različne. Naši trgovalci so z denarjem vedno v zelo likvidnih produktih, kar pomeni, da lahko v vsakem trenutku odpremo ali zapremo pozicijo. Trgujemo z valutnimi pari evro in dolar, funt in dolar, z zlatom, srebrom,« pojasnjuje Pušnik.
In poglejmo, kaj kaže izpisek našega podjetnika. Tržna vrednost 62 odprtih pozicij je nižja kot ob vstopu v pozicijo. Nerealizirane izgube je zato 26 tisoč evrov, največ zaradi dveh transakcij; in sicer z razmerjem med funtom in dolarjem za kar 12.600 evrov. »Stranka na teh dveh pozicijah ne more utrpeti ne škode ne dobička, dokler ne sprejmemo odločitve, kako naprej. Zdaj čakamo na izrazito znamenje, da eno od pozicij odklenemo. V eni potezi lahko nerealizirano izgubo zmanjšamo za polovico. Druga polovica nerealizirane izgube je posledica pozicij predvsem na zlato in srebro,« pojasnjuje Pušnik.
Čeprav Pušnik govori o možnosti zmanjšanja izgube, se lahko zgodi tudi nasprotno. Večina preostale izgube se je nabrala pri stavah na rast plemenitih kovin. »Trenutno ne kaže, da bi šli tečaji zlata, srebra navzgor,« meni Nikola Maljkovič iz Tradeporta, ki deluje v okviru skupine Alta. Ta hip je za 31,1-gramsko unčo zlata treba odšteti 1.380 dolarjev, Maljkovič pa meni, da se bo do konca leta cena gibala okoli 1.250 dolarjev, do takrat ne izključuje nihajev vse do 1.100 dolarjev. Medtem pa imajo trgovalci Luxurisa odprte nakupne pozicije pri vrednosti od 1.550 do celo 1.770 dolarjev za unčo, in to še iz lanske jeseni. Kaj pa funt? Konec maja se je tečaj funta v dolarjih povzpel z 1,50 na 1,56 in lahko še raste proti 1,60, a Maljkovič v drugi polovici leta ne izključuje rasti dolarja, kar bo negativno vplivalo na raven drugih valut, vključno s funtom.
Kaj pravijo finančniki o trgovalni strategiji Luxurisa? Kot je z izpiska ugotovil Kruno Abramovič, je zelo nenavadno, da so vse odprte pozicije (nekatere odprte pred kratkim, nekatere pa že pol leta) »v minusu«, nobena pa ni »v plusu«, hkrati pa sta edini zaprti poziciji tistega dne bili realizirani s plusom. »Edini namen takšnega naivnega trgovanja je (skoraj) vse posle prikazati kot dobičkonosne. Vendar vemo, da je donos razlika med vrednostjo premoženja danes in včeraj, ne pa le vsota realiziranih dobičkov,« pravi. Tudi drugi analitiki se z njim strinjajo. »Preveč so agresivni. Večinoma zapirajo pozicije, ki izkažejo dobiček, zato se knjigovodska sredstva povečujejo, izgube pa puščajo nerealizirane. Čeprav imajo neke varnostne mehanizme, kot je tveganje na posamezno pozicijo z uporabo naročila za omejitev izgube (stop loss), se verjetno ne uporabljajo, glede na to, da so nekatere pozicije izgubile že 10, 15 odstotkov,« komentira analitik.
Jure Košir zelo zadovoljen
Čeprav podjetnik ni povsem prepričan o svoji naložbi, pa je zato Jure Košir. »Popolnoma sem zadovoljen z naložbo v Luxuris,« je hitel razlagati nekdanji smučar, celo tako, da je za Luxuris posnel oglasni spot. Denar je vložil konec minulega leta in je z dosedanjim gibanjem donosnosti zelo zadovoljen. »So v okviru njihovih napovedi,« dodaja. Košir še misli, da je ključ uspeha Luxurisa v sodelovanju z LMAX. »LMAX nam zagotavlja infrastrukturo, na kateri trgujemo. Gre v resnici za borzo oziroma organizatorja trga, ki se od drugih razlikuje po tem, da neposredno omogoča, da imajo naše stranke prek njih račun. Na Ljubljanski borzi ga ne morete imeti, ampak ga morate odpreti pri borznoposredniški družbi. Pri LMAX ni posrednikov,« pojasnjuje Pušnik. »Luxuris stavi na nepoznavanje LMAX, zato ga predstavljajo kot nekaj novega, a dejstvo je, da LMAX deluje enako kot katerakoli borznoposredniška hiša, ki ponuja instrumente vzvoda. Luxuris je navaden upravljavec,« je kritičen analitik.
Stroški, da te kap
Maja so sicer nehali tržiti produkt LMAP, v katerega je sredstva vložila večina vlagateljev, tudi omenjeni podjetnik, in na trg poslali nov produkt LMAP Win. »Razvili smo nov produkt, s katerim smo odgovorili na vsa najpomembnejša vprašanja, ki so se pojavljala v povezavi s starim produktom. Zdaj imamo nov, precej boljši produkt za stranke,« pojasnjuje Pušnik. Res so se zmanjšali vstopni zneski s 25 na 15 tisoč evrov, odpravila vezava na 15 mesecev, toda hkrati so ukinili garancijo na izgubo, dvignili vstopne stroške s 3,9 na 4,9 odstotka in pustili 0,5 odstotka na mesec za trgovalsko provizijo, kar je šest odstotkov na leto od povprečnega mesečnega stanja, torej knjigovodske vrednosti sredstev. Mesečno bi stranko (recimo podjetnika), katere stanje je 36 tisoč evrov, ta provizija stala 180 evrov. Ob predpostavki, da bi bilo povprečno stanje vse leto enako, bi to pomenilo 2.160 evrov. »Stranka redno plačuje provizije, ki niso nizke, čeprav se ji tržna vrednost portfelja dejansko ne povišuje, saj se provizija obračunava glede na knjigovodsko vrednost sredstev, ki ni realna. To je zelo zavajajoče,« opozarja analitik. Enako velja za delitev dobička.
Sploh kdo nadzira divje trgovce?
Nadzora nad takšnimi produkti pri nas žal ni. ATVP je jasno zapisal, da za produkt »spot forex«, ki ga ponuja Luxuris, ta ne potrebuje njihovega dovoljenja. »Vprašanje, ali trditev ATVP drži, saj Luxuris ponuja upravljanje trgovalnih računov. Očitno je v tem delu sivina,« opozarja analitik. »Ne upravljamo premoženja strank, ampak jim ponujamo naše trgovalne strategije,« sta večkrat opozorila sogovornika iz Luxurisa. Obravnavali jih niso niti na tržnem inšpektoratu.
Komentar Mojih financ: Pri bleščečih napovedih o super donosnostih se je vedno treba vprašati, kakšna bo pot do tega in koliko vas bo stala vožnja. Ocenjujemo, da je produkt Luxurisa zelo tvegan in drag, jamstvo, da stranki povrnejo 70 odstotkov vložka, ni jasno zapisano v pogodbi, boniteta pa je vprašljiva. Podjetje pouči stranke, da je zanje bolj pomembno spremljanje knjigovodskega stanja, in ne tržne vrednosti sredstev, strokovnjaki pa opozarjajo, da to ni prav. To je tako, kot bi delničarji, ki so kupili delnice NKBM po 27 evrov v prvi javni ponudbi in s katerimi se danes trguje okrog 60 centov, menili, da še niso utrpeli nobene izgube, ker jih še niso prodali. Luxuris tako prikazuje tudi podatke prek ipada, ki ga strankam dajo kot pripomoček za spremljanje naložb, in prek poročil o ustvarjeni donosnosti. A to se jim očitno ne zdi problematično, češ saj stranke dobivajo izpisek z vsemi podatki od LMAX. Žal je za razumevanje tega potrebnega več znanja, ki pa ga vlagatelji očitno nimajo. Svetujemo izjemno previdnost!
»Zgodba za ves svet«
Čeprav je Luxuris registriran od lanskega aprila in je lani ustvaril 232 tisoč evrov čistih prihodkov in 650 evrov čistega dobička, se že lahko pohvali, da je glavni pokrovitelj Košarkarskega kluba Celje, ki se po novem imenuje KK Luxuris Celje, sponzorira tenisača Grega Žemljo, bil je donator številnih dobrodelnih projektov... Od kod jim denar? »Od konca leta 2008 oziroma 2009 smo začeli Luxurisovo zgodbo v Dubaju. Tam je matična družba in od tam gradimo celotno zgodbo na svetovni ravni. Naš cilj ni, da smo lokalni igralec, želimo razširiti ponudbo na sosednje države. Vlagati moramo v prepoznavnost podjetja in tudi storitev. Koliko komu damo, so poslovne skrivnosti,« pojasnjuje Marko Gorjanc (na sliki levo), ustanovitelj in šef skupine Luxuris.