USPEH Moški vs. ženska
- Ustvarjalec teme Maxi25
- Začetni datum
Ti predstavim eno dejstvo:
Misliš da je za tem šovinizem? Draga moja, shareholderjem se gladko je.be a je na stolčku opica, njih zanima njihov denar. In ja očitno le lastniki 28 najbogatejših firm v svetu niso šovinisti. No saj počasi bo z emancipacijo prišlo do spremembe eventually. Lahko si še tako zatiskamo oči, a ne moremo se enačiti in nesmiselno se je enačiti. In ja, z lahkoto priznam da ste ženske v marsičem boljše od nas moških, težava pa nastopi pri tem, ko morate ženske priznati, da vseeno niste v vsem najboljše.
Pa še to, vedno ljudje pozabljajo, da če so odlični pri svojem delu, nikakor ne pomeni, da bi bili odlični šefi. Za vodenje so potrebna čisto druga znanja in v Sloveniji je stanje klavrno kot je, ravno zaradi tega, ker so se uspeli prikomolčkati do fotelja, čeprav nimajo pojma kaj točno bi morali početi enkrat, ko so tam. Sicer so redke izjeme, ki so odlični šefi ravno zaradi tega, ker so prilezli na vrh z dna, a to je prej izjema kot pravilo. V splošnem se (sicer odličnim) operativcem niti približno ne sanja kako uspešno voditi. V Sloveniji se norčujemo (bi lahko rekel tudi upravičeno) iz poklicnih managerjev, a to je posledica našega odličnega šolskega sistema. Na zahodu pa univerze znajo producirati managerje.
Misliš da je za tem šovinizem? Draga moja, shareholderjem se gladko je.be a je na stolčku opica, njih zanima njihov denar. In ja očitno le lastniki 28 najbogatejših firm v svetu niso šovinisti. No saj počasi bo z emancipacijo prišlo do spremembe eventually. Lahko si še tako zatiskamo oči, a ne moremo se enačiti in nesmiselno se je enačiti. In ja, z lahkoto priznam da ste ženske v marsičem boljše od nas moških, težava pa nastopi pri tem, ko morate ženske priznati, da vseeno niste v vsem najboljše.
Pa še to, vedno ljudje pozabljajo, da če so odlični pri svojem delu, nikakor ne pomeni, da bi bili odlični šefi. Za vodenje so potrebna čisto druga znanja in v Sloveniji je stanje klavrno kot je, ravno zaradi tega, ker so se uspeli prikomolčkati do fotelja, čeprav nimajo pojma kaj točno bi morali početi enkrat, ko so tam. Sicer so redke izjeme, ki so odlični šefi ravno zaradi tega, ker so prilezli na vrh z dna, a to je prej izjema kot pravilo. V splošnem se (sicer odličnim) operativcem niti približno ne sanja kako uspešno voditi. V Sloveniji se norčujemo (bi lahko rekel tudi upravičeno) iz poklicnih managerjev, a to je posledica našega odličnega šolskega sistema. Na zahodu pa univerze znajo producirati managerje.
Sem vedla, da se boš javu. Ne vem zakaj bi se z enim ali drugim zvonom obremenjevala, danes ženske rojevajo tudi po 40-letu, tko da, če me en model ni sposoben osemenjit, pač ste spet nesposobni, kaj čem vam druzga rečt.
majč
Pa še razmišljanja uspešnih žensk:
Saša Pavček
Položaj žensk se mi zdi kljub velikanskim premikom zadnjih sto let še
vedno zelo težek in neenakopraven. Zdi se mi, da mora ženska vložiti v
svoje delo več naporov, iti prek večjih zaprek pri svojem delu in pri
svobodni realizaciji lastnega življenja in osebnosti. Njen zunanji
videz je žal preveč odločujoč, tako ženska, zavedajoča se tega
dejstva, porabi veliko časa in truda, da temu zadosti, potem se
ponovno trudi, da ovrže to površinsko sodbo o njej v želji, da bi bila
cenjena po svojem delu, znanju, kreativnosti, tudi srčnosti.
Rešitev vidim v resničnem spoštovanju človeka, ne glede na spol,
versko pripadnost ali narodnost. V spoštovanju posebnosti ženske
narave, ki nosi v sebi veliko mero sočutja, občutka za skupnost in
rast soljudi. Prisluhniti ji je treba brez strahu, ji slediti in
zaupati, da zmore več, kot smo ji pripravljeni priznati. Morda tudi
uvideti, da ženska velikokrat dela v dobrobit drugih, in ji za to
izkazati spoštovanje in zahvalnost ter ji dopustiti, da njena
kreativnost svobodno raste, saj je ta največkrat namenjena sožitju med
spoloma, solidarnosti med ljudmi, krepitvi medsebojnega zaupanja in
sodelovanja.
Suzana Tratnik
Osmi marec razumem kot dan praznovanja ekonomske, politične in
socialne enakopravnosti žensk in kot še eno priložnost za opozarjanje
na neenake možnosti, ki se še vedno kažejo tudi tako, da je žensk na
najvišjih položajih razmeroma malo. Seveda je treba upoštevati, da
kategorija žensk nikakor ni enotna in da so med njimi znatne razlike
glede na razredno, rasno ali etnično pripadnost, gmotni položaj,
(ne)materinstvo, spolno usmerjenost, izobrazbo ...
Tudi peščica visokoprivilegiranih žensk v gospodarstvu, politiki ali
zvezdništvu ne odtehta drugih, klasičnih zaviralnih dejavnikov ženske
enakopravnosti, med njimi revščine in nasilja v družini oziroma
partnerskem odnosu - za ženske, ki se znajdejo v tako deprivilegiranem
položaju, je, žal, edini izziv vsakdanje preživetje. Zato 8. marca
nikakor ne vidim kot le še ene različice razprodaje cvetja, čestitke
za praznik žensk pa jemljem kot spodbudo za nadaljnje prizadevanje za
enakopravnost.
Varja Velikonja
Letos je osrednji moto stoletnice mednarodnega praznika žensk usmerjen
v izobraževanje; vsi naj bi imeli enak dostop do izobraževanja,
usposabljanja ter znanosti in tehnologije: pešpot do dostojnega dela
za ženske ali tako nekako. Kako lepo se vse to bere na papirju in kako
perfidno groteskna in drugačna je realnost trenutka.
Realnost današnje ženske je potisnjena desetletja nazaj; prepoznavne
in specifično drugačne niso niti politično, niti ekonomsko, da o
deklarirani družbeni enakopravnosti žensk ne govorim . Kdo še danes
resno razpravlja o pacifizmu, socialni enakosti? Kaj je že to? In vsi
odtenki feminizma? Spet le v podtalju, kajti na površini se bohoti
čista subverzija mrhovinarskega feminizma vedno v službi pohlepa,
vladne časti in korporativnega (ne)uma.
Vsesplošna ekonomska kriza poraja vedno večjo, nepremostljivo socialno
diferenciacijo, ta na površje ponovno naplavlja prastare vzorce
družbenega funkcioniranja. Še posebej ženske je ta gospodarski cunami
vrgel spet "na začetek".
Možnosti različnih preživetvenih strategij so v 21. stoletju vsemu
navkljub številne. Treba je samo ohraniti trezno glavo in v sebi
poiskati vse odtenke različnosti, avtentičnosti, znanja in emocionalne
ženske lucidnosti, in si zarisati svojo pot. Kajti prihodnost je kljub
vsemu Ženska. In zato, vse najboljše ob dnevu žena!
Dr. Nina Jančar
Za ženske je pomemben odnos do sebe in svojega telesa, saj ta vpliva
na njihove reproduktivne sposobnosti. Kronične bolezni, prekomerna
prehranjenost, pretirana vitkost, kajenje, prekomerno uživanje
alkohola in poživil ter tudi intenzivno ukvarjanja z zahtevnimi športi
imajo vsi negativen vpliv na zmožnost zanositve.
Med nosečnostjo so ženske ranljivejše, strah jih je zaradi življenja,
ki raste v njih. Včasih je ta strah celo pretiran, saj so tudi v
nosečnosti sposobne opravljati srednje zahtevno delo. Imajo pa seveda
veliko skrbi, ko so otroci majhni, in takrat so manj skoncentrirane za
delo v službi.
Seveda to ni pravilo in je odvisno od vsake posameznice. Nekatere
ženske, ki imajo za sabo več nosečnosti in skrbijo za več otrok,
delujejo v službi enako dobro kot moški, včasih celo bolje, saj so
dobro organizirane pri opravljanju več nalog hkrati.
majč
Pa še razmišljanja uspešnih žensk:
Saša Pavček
Položaj žensk se mi zdi kljub velikanskim premikom zadnjih sto let še
vedno zelo težek in neenakopraven. Zdi se mi, da mora ženska vložiti v
svoje delo več naporov, iti prek večjih zaprek pri svojem delu in pri
svobodni realizaciji lastnega življenja in osebnosti. Njen zunanji
videz je žal preveč odločujoč, tako ženska, zavedajoča se tega
dejstva, porabi veliko časa in truda, da temu zadosti, potem se
ponovno trudi, da ovrže to površinsko sodbo o njej v želji, da bi bila
cenjena po svojem delu, znanju, kreativnosti, tudi srčnosti.
Rešitev vidim v resničnem spoštovanju človeka, ne glede na spol,
versko pripadnost ali narodnost. V spoštovanju posebnosti ženske
narave, ki nosi v sebi veliko mero sočutja, občutka za skupnost in
rast soljudi. Prisluhniti ji je treba brez strahu, ji slediti in
zaupati, da zmore več, kot smo ji pripravljeni priznati. Morda tudi
uvideti, da ženska velikokrat dela v dobrobit drugih, in ji za to
izkazati spoštovanje in zahvalnost ter ji dopustiti, da njena
kreativnost svobodno raste, saj je ta največkrat namenjena sožitju med
spoloma, solidarnosti med ljudmi, krepitvi medsebojnega zaupanja in
sodelovanja.
Suzana Tratnik
Osmi marec razumem kot dan praznovanja ekonomske, politične in
socialne enakopravnosti žensk in kot še eno priložnost za opozarjanje
na neenake možnosti, ki se še vedno kažejo tudi tako, da je žensk na
najvišjih položajih razmeroma malo. Seveda je treba upoštevati, da
kategorija žensk nikakor ni enotna in da so med njimi znatne razlike
glede na razredno, rasno ali etnično pripadnost, gmotni položaj,
(ne)materinstvo, spolno usmerjenost, izobrazbo ...
Tudi peščica visokoprivilegiranih žensk v gospodarstvu, politiki ali
zvezdništvu ne odtehta drugih, klasičnih zaviralnih dejavnikov ženske
enakopravnosti, med njimi revščine in nasilja v družini oziroma
partnerskem odnosu - za ženske, ki se znajdejo v tako deprivilegiranem
položaju, je, žal, edini izziv vsakdanje preživetje. Zato 8. marca
nikakor ne vidim kot le še ene različice razprodaje cvetja, čestitke
za praznik žensk pa jemljem kot spodbudo za nadaljnje prizadevanje za
enakopravnost.
Varja Velikonja
Letos je osrednji moto stoletnice mednarodnega praznika žensk usmerjen
v izobraževanje; vsi naj bi imeli enak dostop do izobraževanja,
usposabljanja ter znanosti in tehnologije: pešpot do dostojnega dela
za ženske ali tako nekako. Kako lepo se vse to bere na papirju in kako
perfidno groteskna in drugačna je realnost trenutka.
Realnost današnje ženske je potisnjena desetletja nazaj; prepoznavne
in specifično drugačne niso niti politično, niti ekonomsko, da o
deklarirani družbeni enakopravnosti žensk ne govorim . Kdo še danes
resno razpravlja o pacifizmu, socialni enakosti? Kaj je že to? In vsi
odtenki feminizma? Spet le v podtalju, kajti na površini se bohoti
čista subverzija mrhovinarskega feminizma vedno v službi pohlepa,
vladne časti in korporativnega (ne)uma.
Vsesplošna ekonomska kriza poraja vedno večjo, nepremostljivo socialno
diferenciacijo, ta na površje ponovno naplavlja prastare vzorce
družbenega funkcioniranja. Še posebej ženske je ta gospodarski cunami
vrgel spet "na začetek".
Možnosti različnih preživetvenih strategij so v 21. stoletju vsemu
navkljub številne. Treba je samo ohraniti trezno glavo in v sebi
poiskati vse odtenke različnosti, avtentičnosti, znanja in emocionalne
ženske lucidnosti, in si zarisati svojo pot. Kajti prihodnost je kljub
vsemu Ženska. In zato, vse najboljše ob dnevu žena!
Dr. Nina Jančar
Za ženske je pomemben odnos do sebe in svojega telesa, saj ta vpliva
na njihove reproduktivne sposobnosti. Kronične bolezni, prekomerna
prehranjenost, pretirana vitkost, kajenje, prekomerno uživanje
alkohola in poživil ter tudi intenzivno ukvarjanja z zahtevnimi športi
imajo vsi negativen vpliv na zmožnost zanositve.
Med nosečnostjo so ženske ranljivejše, strah jih je zaradi življenja,
ki raste v njih. Včasih je ta strah celo pretiran, saj so tudi v
nosečnosti sposobne opravljati srednje zahtevno delo. Imajo pa seveda
veliko skrbi, ko so otroci majhni, in takrat so manj skoncentrirane za
delo v službi.
Seveda to ni pravilo in je odvisno od vsake posameznice. Nekatere
ženske, ki imajo za sabo več nosečnosti in skrbijo za več otrok,
delujejo v službi enako dobro kot moški, včasih celo bolje, saj so
dobro organizirane pri opravljanju več nalog hkrati.
Mogoče ste pa začele preveč iz sredine. Mogoče bi bil pa recept za enakopravnost to da začnete od spodi navzgor. Najprej nas hovdrete navadte da vas bomo imeli med seboj recimo na gradbiščih pr fršolanju pa na šafli, pa naprimer za drejponkom, pa na švasaparatu, pa v mesnic ne sam za bedrca na vago metat, pa kako surferko bi blo kdaj zanimiv videt zjutri ob polšestih. Ko smo taki divjaki se vas mormo najprej navadit med delavno silo pol je pa pot itak odprta. Ena zanimivost so naprimer težki demperji na dnevnih kopih po tujini kjer zelo želijo met ženske za vozit ker ne uničujejo strojev ampak nekako ni nobenga zanimanja pa čeprav so krasne plače. Dostikrat je slišat kako je baba bol primerna za veliko del ki so domena moških pa vendar jih niti keš ne prepriča da bi naprimer delale na žerjavu pa čeprav vsi vejo da za taka precizna dela desci nikakor nismo primerni.
To je brez veze, kar si napisu, zato ker se že dogaja. Jaz delam s samimi moškimi v "bom rekla moški stroki" in sploh proizvodni delavci so face in se lahko malo pohecamo, da ni tko striktno službeno in uradno. Ženske pripomoremo k vzdušju, zato nas boš še bolj videval na omenjenih krajih, brez skrbi. Mogoče bi vi začel razmišljat o "ženskih poklicih".
majč
majč
Dogaja se že dogaja ampak premalo. Tut zarad tega so eni poklici bedni. Js žal še nism mel sodelavke s katero bi šel dejansko delat to kar delam. Ok pol v pisarni že ampak tam je vse skup joke. Glede ženskih poklicov pa mi mama ni pustila ker je sama vzgojiteljca. En je že prej višje napisal da če se desc najde v ženski branži in če dela delo z veseljem vas potolče na boljkone celi liniji. Pimeri: Natakar - v restavraciji, barmen v kakem pubu, kuhar, psihiater, profesor, dohtar, čistilec (tam ko je treba res spucat nekaj ne samo na občini brisat prah). Katerkoli tipično ženski poklic se spomniš da ga opravlja desc je mimgrede poznan kot tist ko dela bolš ko vsaka baba. Namenoma omenjam samo dela in poklice kjer se opravlja fizično neko delo ker tam nekako ženske nimajo take želje po enakopravnosti.
