Hec je v tem, da se tule brkari vse živo.
Lastnik naloži denar v firmo zato, da bo nekoč ven dobil udeležbo pri dobičku (dajmo se naredit poštene in pozabimo na situacije, ko lastniki preko firme plačujejo položnice za vzdrževanje svojega privat bazena in podobne cvetke). Torej dividende (da se ljudsko izrazim) in podobno. In te dividende so lahko ogromne. Pač v skladu s tveganjem.
Če ima podjetje izgubo, ZGD PREPOVEDUJE izplačilo dividend, dokler izguba ni pokrita. Torej če je izguba, lastnik ne dobi ven nič. Ampak ven tudi nič ne dobi zaposleni, ki bi bil morebiti udeležen v tem poslovnem izidu! Po povsem isti logiki.
OBA (!!!!) bosta čakala toliko časa, dokler ne bo izguba pokrita. Torej bosta oba na tistem minimalcu (predpostavljam, da je lastnik zaposlen v svoji firmici) za tekoče delo in nič več. Četudi bosta morebiti uspešna - ker bosta s tem uspehom morala najprej zaflikati pretekle luknje (pa še tu se postavlja vprašanje, če za te luknje dejansko ni veliko bolj kriv lastnik, ker ni sprejel pravih odločitev in bi bilo morebiti bolj prav, da bi vse kril kar lepo sam
). In zato tisti tisov izračun ne stoji - ker je iz dobička treba spet najprej pokriti izgubo, da bi se ga šele potem, če bi slučajno po kritju izgube kaj ostalo, lahko razdelilo med ljudi: lastnike (in zaposlene - če so slučajno udeleženi).
V skrajnem primeru se izguba sicer pokriva tudi iz lastnega žepa lastnikov - ampak samo v primeru, če lastnik presodi, da se mu to splača (glede na tiste obetajoče dividende, ki bodo vedno nekajkratne v primerjavi z udeležbo zaposlenih, na katere računa v prihodnosti).
Udeležba zaposlenih je tu povsem na enaki ravni kot udeležba države (davek). Če je eno protiustavno, je tudi drugo. Ampak težko, ker delavci tudi vlagajo v podjetje (preko manjših plač, neplačanega nadurnega dela,... - v takih primerih se to vedno tako reši), ne samo lastnik.
