Ker imam ravno 5 minut časa
Torej letos bila v Turčiji (Antalya) dvakrat, vse skupaj je naneslo 3 tedne in mi je ta dežela izredno zanimiva, zato nekaj utrinkov delim tudi z vami. Turizem v Turčiji se je začel dodobra razvijati šele v zadnjih 15 letih, zato so njihovi turistični kraji precej novi (kar se zgradb in plaž tiče), infrastruktura je pa še vedno bolj na psu. No pa začnimo na Brniku:
Odličen razgled na krilo
Ravno zaradi razvoja turizma, so v Antalyi lansko leto zgradili nov terminal, ki pa je v od "starega" oddaljen 23 minut teka s kovčki (to se zgodi, če prej ne preveriš s katerega terminala je tvoj let
)
Bivala sem v kraju, ki je cca 40 km oddaljen od Antalye, Kemer, za turške razmere majhno mestece (2x večje od Kranja) z odličnimi plažami (prod ali mivka). Glede na to, da je bil naš hotel s tremi zvezdicami, so bile sobe prijetno opremljene in klimatizirane, s kabelsko TV (lovi celo SLO 2
Soba:
Razgled:
Eden izmed hotelov, ki imajo raznorazne oblike (temu je bila inspiracija ladja Queen Elizabeth):
Ker turki ne jedo svinjskega mesa, je na jedilniku pretežno zelenjava (solate na 200 miljonov načinov
Zajtrk:
Tipična turška pijača je jabolčni chai (čaj) ali pa pravi čaj, ki ga pijejo ob vsaki priložnosti:
Plaže v Kemru so prečudovite, vreme v Antalyi je pa itak čez celo poletje sončno in 30+ stopinj
Tudi za zabavo je dobro poskrbljeno,
(Eden izmed clubov brez strehe (odlično klimatizirano
))
sploh pa znajo biti turški fantje pravi šarmerji
in ko se zapalijo, so posledice take
:
Drugače pa je ta del Turčije zanimiv tudi z zgodovinskega vidika, vidka naravnih znamenitosti in pa seveda njihove pisane kulture, ki je pod močnim vplivom arabskega sveta. Pravi "must see" je kraj Pamukkale v provinci Dinzli (3 ure vožnje z busom iz Antalye). Pamukkale ali v prevodu Bombažni grad so čudo narave. Potočki, katerih voda je bogata z apnencem, so v toku stoletij ustvarili naravne tolmunčke. V njih se je bilo včasih mogoče kopati, saj je bila voda topla in je slovela po zdravilnosti. Zdaj nič več. Čudo, ki je nastajalo stoletja in tisočletja, so turisti pospešeno uničevali. Nekoč snežno bel apnenec je postajal siv. Zdaj je za javnost odprt samo majhen del Pamukkal.
Ogledali smo si tudi tovarno tepihov v Dinzliju:
Izdelava svilenih niti.
Ponudba tepihov.
Za svilen tepih je potrebno odšteti tudi več kot 800 € na kvadratni meter, res pa je da ga eno dekle izdeluje od 5 mesecev naprej (odvisno od velikosti):
Ker je bil šofer avtobusa rahlo do pretežno zmatran, si je privoščil kratek oddih
:
Ampak tudi sicer so turki precej delavni
:
Pa še nekaj, da bo pritegnilo moški del v Turčijo
:
Še nekaj dejstev (c/p iz http://www.rtvslo.si/ ):
Povsod barantanje
Cene? Stvar dogovora. Smo v Turčiji. Tukaj izhodiščna cena za pogajanja nastane v glavi prodajalca ob pogledu na kupca. Če izgledamo kot bogat naiven nemški turist, lahko izdelek preplačamo tudi desetkrat, pa še vedno mislimo, da smo se dobro pogajali! Recept je preprost: vzemimo preprogo, ki je vredna 100 evrov in seveda nima nikjer napisane cene. Povprašamo po njej. Prodajalec nam navrže ceno, denimo 1000 evrov, in pri tem besediči o zahtevni ročni izdelavi, finem materialu in podobnem ter nas tako zlahka zavede o vrednosti preproge. Na koncu se izpogajamo za ceno 600 evrov in mislimo, da smo zvito prihranili 400 evrov. Kakšna zmota!
Zato pravilo, da "plačaš približno polovico tistega, kar ti najprej reče prodajalec" sploh ne drži. Če res želite kupiti kaj vrednejšega, vam svetujemo, da se že doma dobro podučite o pravih cenah izdelkov. Konec koncev tudi Turčija surovine, denimo zlato, kupuje na istem borznem trgu kot druge države, zato ne morejo biti končni izdelki dosti cenejši kot doma. Res, da je cena delovne sile nižja, a če boste zagledali zlat prstan za petino cene, kot bi jo plačali v Sloveniji, bo najbrž s tem "zlatom" kaj narobe.
Pa še nekaj, če ste že enkrat v Turčiji, toplo priporočam da si privoščite Hammam oz. turško kopel, kjer te za malo denarja razvajajo kot kralja
To je to, have a nice vacation
Lp, Mitzy
Torej letos bila v Turčiji (Antalya) dvakrat, vse skupaj je naneslo 3 tedne in mi je ta dežela izredno zanimiva, zato nekaj utrinkov delim tudi z vami. Turizem v Turčiji se je začel dodobra razvijati šele v zadnjih 15 letih, zato so njihovi turistični kraji precej novi (kar se zgradb in plaž tiče), infrastruktura je pa še vedno bolj na psu. No pa začnimo na Brniku:
Odličen razgled na krilo
Ravno zaradi razvoja turizma, so v Antalyi lansko leto zgradili nov terminal, ki pa je v od "starega" oddaljen 23 minut teka s kovčki (to se zgodi, če prej ne preveriš s katerega terminala je tvoj let
Bivala sem v kraju, ki je cca 40 km oddaljen od Antalye, Kemer, za turške razmere majhno mestece (2x večje od Kranja) z odličnimi plažami (prod ali mivka). Glede na to, da je bil naš hotel s tremi zvezdicami, so bile sobe prijetno opremljene in klimatizirane, s kabelsko TV (lovi celo SLO 2
Soba:
Razgled:
Eden izmed hotelov, ki imajo raznorazne oblike (temu je bila inspiracija ladja Queen Elizabeth):
Ker turki ne jedo svinjskega mesa, je na jedilniku pretežno zelenjava (solate na 200 miljonov načinov
Zajtrk:
Tipična turška pijača je jabolčni chai (čaj) ali pa pravi čaj, ki ga pijejo ob vsaki priložnosti:
Plaže v Kemru so prečudovite, vreme v Antalyi je pa itak čez celo poletje sončno in 30+ stopinj
Tudi za zabavo je dobro poskrbljeno,
(Eden izmed clubov brez strehe (odlično klimatizirano
sploh pa znajo biti turški fantje pravi šarmerji
in ko se zapalijo, so posledice take
Drugače pa je ta del Turčije zanimiv tudi z zgodovinskega vidika, vidka naravnih znamenitosti in pa seveda njihove pisane kulture, ki je pod močnim vplivom arabskega sveta. Pravi "must see" je kraj Pamukkale v provinci Dinzli (3 ure vožnje z busom iz Antalye). Pamukkale ali v prevodu Bombažni grad so čudo narave. Potočki, katerih voda je bogata z apnencem, so v toku stoletij ustvarili naravne tolmunčke. V njih se je bilo včasih mogoče kopati, saj je bila voda topla in je slovela po zdravilnosti. Zdaj nič več. Čudo, ki je nastajalo stoletja in tisočletja, so turisti pospešeno uničevali. Nekoč snežno bel apnenec je postajal siv. Zdaj je za javnost odprt samo majhen del Pamukkal.
Ogledali smo si tudi tovarno tepihov v Dinzliju:
Izdelava svilenih niti.
Ponudba tepihov.
Za svilen tepih je potrebno odšteti tudi več kot 800 € na kvadratni meter, res pa je da ga eno dekle izdeluje od 5 mesecev naprej (odvisno od velikosti):
Ker je bil šofer avtobusa rahlo do pretežno zmatran, si je privoščil kratek oddih
Ampak tudi sicer so turki precej delavni
Pa še nekaj, da bo pritegnilo moški del v Turčijo
Še nekaj dejstev (c/p iz http://www.rtvslo.si/ ):
Povsod barantanje
Cene? Stvar dogovora. Smo v Turčiji. Tukaj izhodiščna cena za pogajanja nastane v glavi prodajalca ob pogledu na kupca. Če izgledamo kot bogat naiven nemški turist, lahko izdelek preplačamo tudi desetkrat, pa še vedno mislimo, da smo se dobro pogajali! Recept je preprost: vzemimo preprogo, ki je vredna 100 evrov in seveda nima nikjer napisane cene. Povprašamo po njej. Prodajalec nam navrže ceno, denimo 1000 evrov, in pri tem besediči o zahtevni ročni izdelavi, finem materialu in podobnem ter nas tako zlahka zavede o vrednosti preproge. Na koncu se izpogajamo za ceno 600 evrov in mislimo, da smo zvito prihranili 400 evrov. Kakšna zmota!
Zato pravilo, da "plačaš približno polovico tistega, kar ti najprej reče prodajalec" sploh ne drži. Če res želite kupiti kaj vrednejšega, vam svetujemo, da se že doma dobro podučite o pravih cenah izdelkov. Konec koncev tudi Turčija surovine, denimo zlato, kupuje na istem borznem trgu kot druge države, zato ne morejo biti končni izdelki dosti cenejši kot doma. Res, da je cena delovne sile nižja, a če boste zagledali zlat prstan za petino cene, kot bi jo plačali v Sloveniji, bo najbrž s tem "zlatom" kaj narobe.
Pa še nekaj, če ste že enkrat v Turčiji, toplo priporočam da si privoščite Hammam oz. turško kopel, kjer te za malo denarja razvajajo kot kralja
To je to, have a nice vacation
Lp, Mitzy
