http://www.dines.si/toplotne-crpalke-zrak-voda-waterstage/high-power-modeli/2
' Pred 10 imi dnevi so bili moji na obisku in so rekli, da je lepo toplo sedaj pa je baje mrzlo, da ni za živet. '
Tega pa raje ne komentiram
Talno ogrevanje
- Ustvarjalec teme jetamp
- Začetni datum
http://www.dines.si/toplotne-crpalke-zrak-voda-waterstage/high-power-modeli/2
' Pred 10 imi dnevi so bili moji na obisku in so rekli, da je lepo toplo sedaj pa je baje mrzlo, da ni za živet. '
Tega pa raje ne komentiram
Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
Na trgu so TČ, ki brez težav delujejo pri -20°C - nihče pa ne pove, da so največje težave okoli 0°C in visoki vlažnosti - ampak tega ti noben ponosni lastnik "zubadana" ne bo priznal.
Dejsto je da TČ deluje vedno brez težav do svoje nazivne moči. Problem pri TČ je tako ali tako samo RAZMERJE, koliko elektrike porabiš za teh recimo 14 kw energije.
če je zunaj bolj mrzlo je pač izkoristek slabši in bo račun elektrike višji...TČ bo pa dala ven točno tolko energije kot drugače...
Pravzaprav ne. Res pa nimam neposrednih izkušenj s talnim, ker po njem ne hodim. To kar me preseneča, so vaše izkušnje ko imate tla toplejša od zraka samo 2 - 3stopinje. Jaz sem računal okrog 5 stopinj. Posebno je to presenetljivo pri tebi, ker tvoja izolčacija ni posebej bogata ... Ampak očitno ti laufa (verjetno stalno, pumpa se ne izklaplja prav pogosto, ane?), čestitam.
Softi;
Hvala za ponovitev napisanega. Prav pride pri mojih računih kaj se bo delalo pri nas. Kot sem rekel, presenetljivo majhna razlika med tlemi in zrakom, dobro vedet. In kolikor jaz vem (lahko se motim) je meja pri talni temperaturi ravno okrog 25 stopinj. Jaz čez to mejo ne grem, imam potem raje radiatorje. Razen seveda kopalnica oz, prostori v katerih se itak ne zadržujem prav dolgo ...
saj gledaš v smeri da ne skrajšuješ veje pod 100 m (spet odvisno od velikosti sobe).
Potem imaš pa itak vse podatke...veja 100 metrov, če je temp. vtoka npr. 28 stopinj pogledaš kaka bo tem iztoka (ne vem..22 stopinj) oz. kako moč dobiš pri tem režimu...zračunaš izgube sobe..pa veš kje si oz. kak mora biti izolacija da zadeva štima.
Isti drek kot pri radiatorjih le tam se fura z višjo temperaturo (na manjši površini) in dobiš konkretno moč, kar je bilo primerno svoje čase za neizolirane objekte kjer so bile izgube enormne.
Potem imaš pa itak vse podatke...veja 100 metrov, če je temp. vtoka npr. 28 stopinj pogledaš kaka bo tem iztoka (ne vem..22 stopinj) oz. kako moč dobiš pri tem režimu...zračunaš izgube sobe..pa veš kje si oz. kak mora biti izolacija da zadeva štima.
Isti drek kot pri radiatorjih le tam se fura z višjo temperaturo (na manjši površini) in dobiš konkretno moč, kar je bilo primerno svoje čase za neizolirane objekte kjer so bile izgube enormne.
Evo za računat prehodne koeficiente čez stene. http://www.ursa.si/950_952.htm ...mal v excelu preračunaš pol izgube
Tega sem zdele ugotovu.....deluje mi mal boljši http://www.novolit.si/slo/novocad.html zgleda da ne rabš pomoči excela k ma nek vmesnik za preračune
Obstaja pa tud program za talno ogrevanje k nariše veje pa preračuna.....sam ne obstaja crack zanga tko da....če ga ne vzameš na firmo da dajo kodo ni uporaben...
Tega sem zdele ugotovu.....deluje mi mal boljši http://www.novolit.si/slo/novocad.html zgleda da ne rabš pomoči excela k ma nek vmesnik za preračune
Obstaja pa tud program za talno ogrevanje k nariše veje pa preračuna.....sam ne obstaja crack zanga tko da....če ga ne vzameš na firmo da dajo kodo ni uporaben...
Veja naj bi ne bila daljša od 100m - Nemci pravijo celo 80 m.
Saj ne, da črpalka vode ne more poriniti skozi 200 m dolgo cev, samo pretok je manjši. In ker je dovedena toplota zmnožek pretoka in razlike v temp. moraš v takem sistemu dovajati v sistem vodo z višjo temperaturo - kar pa vpliva na neenakomernost. Tudi če je samo ena veja redolga, moraš za ostale veje dušiti, tako da na koncu dobiš sistem, kjer je razlika med vstopno in izstopno temp. relativno visoka.
Sam sem pristaš manjše temp. razlike in večjega pretoka, zato je pri meni najdaljša veja dolga 81 m. Manjša pomanjkljivost je večje število vej in zaradi tega večja omarica in dražji razdelilnik
Saj ne, da črpalka vode ne more poriniti skozi 200 m dolgo cev, samo pretok je manjši. In ker je dovedena toplota zmnožek pretoka in razlike v temp. moraš v takem sistemu dovajati v sistem vodo z višjo temperaturo - kar pa vpliva na neenakomernost. Tudi če je samo ena veja redolga, moraš za ostale veje dušiti, tako da na koncu dobiš sistem, kjer je razlika med vstopno in izstopno temp. relativno visoka.
Sam sem pristaš manjše temp. razlike in večjega pretoka, zato je pri meni najdaljša veja dolga 81 m. Manjša pomanjkljivost je večje število vej in zaradi tega večja omarica in dražji razdelilnik
Sem že enkrat nekje vpraša, pa ni bilo odgovora:
pred eno uro sem recmo prezračl stanovanje (ga vsak dan vsaj 1x), termometer noter je (ker zunaj pač mrzlo) kazal 15 stopinj (pa je bilo po moje še hladneje). Gretje imam klasično, da se je vse skupaj segrelo na normalnih 23 stopinj (v splanici pa 20) je trajalo ennih 15 minut.
Kako se v tem scenariju obnese samo talno gretje?
pred eno uro sem recmo prezračl stanovanje (ga vsak dan vsaj 1x), termometer noter je (ker zunaj pač mrzlo) kazal 15 stopinj (pa je bilo po moje še hladneje). Gretje imam klasično, da se je vse skupaj segrelo na normalnih 23 stopinj (v splanici pa 20) je trajalo ennih 15 minut.
Kako se v tem scenariju obnese samo talno gretje?
če bi ti hotel napisat, ti z mojo pisavo naredim..sranje. bom pa dal v word če rabiš detajle.
imam.
peč, vrc elektroniko. tam reguliram delovanje črpalke in peči. vklop izklop. nastavljen je temp povratnega voda. konkretno sedaj..24 lojtre, 23 tla gor, 22 dol
potem imam..21 zank?? v vsaki etaži 7 se mi zdi...al je dol 6..
klet ima en termostat. na termostat krmili...no zdej še nič sem se spomnil. tko da tam je na termostatu tok kukr je nastavljen povratni vod na vrc za to etažo. ura na vrc izklaplja pumpo te etaže.
zgornji etaži, 14 vej. zaenkrat 7 termostatov in 7 strom glav. ideja je..soba za goste, obe kopalnici in hodnika sta brez glav, delata z regulacijo povratnega voda. resnici na ljubo je hodnik vedno zaprt, kopalnici priprti. ker je mala z mamo v sobi za goste, je ta odpra na polno in je tam najtopleje. drugače je predvidena ročna regulacija
zdej pa..v spodnji od zgornjih etaž so bivalni prostori, zgoraj spalni. vse je žal ena pumpa, en vod. zato s ene da urejat z vrc-jem. čez dan anmreč grejem dnevno, kuhinjo, ponoci spalnice, pač otroci. in to je reseno takole. dnevna ima termostat, 4 veje. termostat ima 4 temp, lalal..odpira zapria glave. gor majo sobe vsaka svoj termostat, ista zgodba.
danes em odprl svojo spalnico..od 730 do 1830, vmes 4 ure ni delalo gretje, pumpa stoji. je sobo segrel prvič v letu sploh uporabljeno..iz 15 na 20,5.
odgvor SJTV
jaz če prezračim mi , pjem prezračevanja veš kaj je, termostat zazna 15 in se vrne na 23 hitro. ker vse kar si anredil si prepihal stanovanje. tla so topla, stene so tople. da si boš lažje pomagal. moj en prostor, bivalni..imam 60 do 70 kv talne ogrevanja s 40 do 50 w na kvadrat dovajanja. to je..3,5kw. to je par ogromnih radiatorjev recimo.
na drugi strani je pa recimo sobica z..15 kvadrati..ampak sam 8 kvadrati zunanje stene. tko da merilo kok hitr nazaj sregre spet ni..to akr si hotel vedeti
imam.
peč, vrc elektroniko. tam reguliram delovanje črpalke in peči. vklop izklop. nastavljen je temp povratnega voda. konkretno sedaj..24 lojtre, 23 tla gor, 22 dol
potem imam..21 zank?? v vsaki etaži 7 se mi zdi...al je dol 6..
klet ima en termostat. na termostat krmili...no zdej še nič sem se spomnil. tko da tam je na termostatu tok kukr je nastavljen povratni vod na vrc za to etažo. ura na vrc izklaplja pumpo te etaže.
zgornji etaži, 14 vej. zaenkrat 7 termostatov in 7 strom glav. ideja je..soba za goste, obe kopalnici in hodnika sta brez glav, delata z regulacijo povratnega voda. resnici na ljubo je hodnik vedno zaprt, kopalnici priprti. ker je mala z mamo v sobi za goste, je ta odpra na polno in je tam najtopleje. drugače je predvidena ročna regulacija
zdej pa..v spodnji od zgornjih etaž so bivalni prostori, zgoraj spalni. vse je žal ena pumpa, en vod. zato s ene da urejat z vrc-jem. čez dan anmreč grejem dnevno, kuhinjo, ponoci spalnice, pač otroci. in to je reseno takole. dnevna ima termostat, 4 veje. termostat ima 4 temp, lalal..odpira zapria glave. gor majo sobe vsaka svoj termostat, ista zgodba.
danes em odprl svojo spalnico..od 730 do 1830, vmes 4 ure ni delalo gretje, pumpa stoji. je sobo segrel prvič v letu sploh uporabljeno..iz 15 na 20,5.
odgvor SJTV
jaz če prezračim mi , pjem prezračevanja veš kaj je, termostat zazna 15 in se vrne na 23 hitro. ker vse kar si anredil si prepihal stanovanje. tla so topla, stene so tople. da si boš lažje pomagal. moj en prostor, bivalni..imam 60 do 70 kv talne ogrevanja s 40 do 50 w na kvadrat dovajanja. to je..3,5kw. to je par ogromnih radiatorjev recimo.
na drugi strani je pa recimo sobica z..15 kvadrati..ampak sam 8 kvadrati zunanje stene. tko da merilo kok hitr nazaj sregre spet ni..to akr si hotel vedeti
Talno se v teh primerih obnese bolje.
Po prezračevanju se precejšen del zraka ogreje zaradi akumulacije toplote v stenah, stropu in tleh. Pri radiatorjih imaš v tleh zelo malo akumulirane toplote, pri talnem pa...
V primeru novogradnje razmišljaj o prisilnem prezračevanju z rekuperacijo toplote.
Po prezračevanju se precejšen del zraka ogreje zaradi akumulacije toplote v stenah, stropu in tleh. Pri radiatorjih imaš v tleh zelo malo akumulirane toplote, pri talnem pa...
V primeru novogradnje razmišljaj o prisilnem prezračevanju z rekuperacijo toplote.
Sicer ne vem koliko stane rekreacija,ter koliko je vzdrževalnih in obratovalnih stroškov, ampak če stane veliko, se je za vprašat o ekonomičnosti pri sedanji ceni ogrevanja
Jaz imam montažno hišo, v ceni je bila tudi rekuperacija.
Obrazloženo, in nekak verjamem, mi je bilo, da je rekuperacija v prvi vrsti prezračevanje zrakotesne hiše, ki sicer sama nima dovolj naravne izmenjave zraka. Tako se uravnava vlažnost v hiši, da se ne razvije plesen. Montažne hiše še posebej so v celoti zavite v PE folijo (kot da živiš v merkator vrečki), akumulatorjev vlage (in toplote) pa nimajo tako kot recimo klasično zidane ali lesene hiše.
na drugem mestu je varčevanje z energijo. Rekuperatorji bi naj imeli nekje 80-90% izkoristek.
lp
Obrazloženo, in nekak verjamem, mi je bilo, da je rekuperacija v prvi vrsti prezračevanje zrakotesne hiše, ki sicer sama nima dovolj naravne izmenjave zraka. Tako se uravnava vlažnost v hiši, da se ne razvije plesen. Montažne hiše še posebej so v celoti zavite v PE folijo (kot da živiš v merkator vrečki), akumulatorjev vlage (in toplote) pa nimajo tako kot recimo klasično zidane ali lesene hiše.
na drugem mestu je varčevanje z energijo. Rekuperatorji bi naj imeli nekje 80-90% izkoristek.
lp
imaš lesena okna. čigavo hišo imaš.
rekuperator meni danes še, ne 'potegne'. vidim vleiko omejitev
rekuperator meni danes še, ne 'potegne'. vidim vleiko omejitev
