iz SIOLA
Razlike med narodi se v multikulturnem Parizu vedno bolj poglabljajo
Obe sogovornici pripovedujeta, da so v francoski prestolnici, kjer je ogromna mešanica različnih narodov in verstev, te razlike vedno bolj opazne.
Ko je bila Živina mama študentka, so bili vsi prijatelji, ne glede na raso ali versko pripadnost. Zdaj je to precej drugače, mlada arabska dekleta, ki so že bila rojena v Franciji ali so bili tu rojeni celo njihovi starši, so se začela pokrivati.
"Takrat tega ni bilo. Poleg tega so začeli za vse težave, tudi njihove osebne, kriviti Francijo, a ko jim kdo reče, da imajo odprte možnosti in se lahko vrnejo v svojo državo, se ne bodo, ker vedo, da je življenje konec koncev v Franciji precej boljše. V teh ljudeh rastejo kompleksi," pripoveduje Živina mama.
To opaža tudi Živa, ki vedno bolj čuti, da je življenje v Parizu vedno manj varno in se tudi sama začenja odmikati od narodov, ki niso evropejski. "Preprosto pride do tega, da se osamiš in se družiš z ljudmi, za katere veš, da imajo podobno kulturo kot ti."
Zato Žive ti napadi ne presenečajo, kako predvidljivi so, po njenem mnenju pove že vsakodnevno dogajanje na ulici. Trenja med različnimi narodi in verstvi so vedno večja, odpor enih do drugih je vedno večji, razlike pa se samo še poglabljajo.
"Povedala vam bom en primer, ki nazorno pove, kako so se Francozi začeli odmikati od priseljencev, jim popuščati," razlaga Živina mama.
"Bila sem na metroju in je prišel mlajši fant temnejše polti, ki je bil zelo prehlajen in je začel pljuvati po vagonu na vse strani. Vsi smo se umaknili na drugo stran, da je bil sam, a mu nihče ni nič rekel. Pozneje sem nekoga vprašala, zakaj tako, pa je odgovoril: "Dokler ne pride do skrajnosti, si ne upamo, ker je takoj upor."
