Citat:
Uporabnik Matey pravi:
Kako to misliš nič krive ljudi? Kaj pa izvirni greh (ali nekaj takšnega)? Vsi imamo grehe že ob rojstvu
Zakaj le? Vsak dan si povej, da je mogoče tvoj zadnji na zemlji. Kaj je tu hudega? Smrt je problem samo za tiste, ki ostanejo, ne more biti problem za tiste, ki so umrli. Če si veren, misliš, da si bil dober in te čaka nagrada. Če ne verjameš, misliš, da se spremeniš v nič. Nič od tega ne more biti nek problem. Nagon seveda gradi strah pred smrtjo, ampak če razmišljaš v miru in krotiš nagon kot pri drugih rečeš, smrt ne more biti tabu. Starost tudi ne. Poznam veliko ljudi, ki starost prav lepo in dovolj čili preživljajo. Moji sorodniki (babici, oče) so pomrli tako, da so bili sedaj na nogah, čez eno uro pa mrtvi. Ni vsem to dano, vendar je treba nekaj zato narediti že prej kot ko si star. Po drugi strani tudi kaka bolezen ni katastrofa. Zadnjič je bila izjava enega od (tujih) zdravnikov, da medicina pretirava pri zdravljenju raka in ljudem uničuje dostojno smrt. Po njegovem ima človek z neozdravljivim rakom lepo priložnost, da ve precej točno preostali čas, lahko se pomiri, poslovi od bližnjih in umre. Problem je, da ga preagresivno zdravljenje ne ozdravi, bolečin je še več, rezultat pa kak mesec slabega življenja dalj. Nima nekega smisla.
