Mislim, da veren gor ali dol, vsak se boji smrti, še posebej tisti, ki nima sreče v življenju (veliko smrti v sorodstvu, veliko bolezni ipd)
Jaz se smrti ne bojim še, ker mislim, da še bom kar nekaj let (30 let npr) še zagotovo živel. Pač, ko te bo pobralo te bo pač pobralo. Eni sanjajo o raju, da ko bodo umrli, bodo tam videli svoje umrle sorodnike in najbližje, v bivstvu pa jaz smrt dojemam kot konec še tistega, o katerem nekateri sanjajo - življenje po smrti.
Pač, ko umreš, se konča vse in pol "živiš" v večni temi. Nekaj istega, kot ko zvečer greš spat, in ne sanjaš o ničemer.
Ugasneš za vedno, še duša (kot jo verniki imenujejo) izgine.
Ne verjamem v duhove, ne v boga, ne v ničesar, kar je povezano z verniki, če tudi imam krst, obhajilo in birmo, mi dol visi za bogove, jezuse in marije, pa župnikovo nakladanje o nebesih ...
Nekdaj je en psiholog v enem dokumentarcu o duhovih rekel, da si nekateri ljudje sami ustvarijo duha, ker tako močno verjamejo v njega, da se prikazuje samo njim - isto kot nekdo, ki vidi bele miši, drugi vidi, da mu nekdo uničuje premoženje, oz se jim pač meša ker imajo previde, v resnici pa je vse ok.
Sem ateist in ne verjamem v nič, kar je povezano z vero in nadnaravnimi pojavi.
