ahhh .....dejmo že enkrat razčistiti. Vsi, v raznih temah hvalite (hvalimo) tisto kar imamo sami. Najbolše avte, starše, otroke, pse, stroje, hiše....itd. Očitno je na alterju res sama "elita". Ne vem zakaj ima še kdo sploh kaj pisati, ko je pa vse super.
Ne mores posploševati zadev, če je pri tebi tako, ni nujno da je drugje. Če velja pregovor>" da je pes človekov najboljši prijatelj" še dodajte, da mora biti ta človek tudi lastnik. Mogoče še zraven kaken družinski član. Da je pes 100% ubogljiv so redki primeri. (no, na aterju so pogosti) Vsak pes ima svoj nagon in ko bo njega nekaj pritegnilo, zmotilo.... bo to naredil, pa če se ti na glavo postaviš. Vsaj delno. Kaj ga lahko zmoti ali pritegne ne vem. Vsak ima svoje v glavi. Že za ljudi velja pregovor "sto ljudu, sto čudi" Tud pri človeku ne veš, kaj bo nekdo v določenem trenutku naredil, pa naj bi bil bolj socializiran. Zelo zelo redki so psi, ki ne bodo reagirali na nekaj, kar jih zmoti. Pa se lahko na glavo postaviš. Ne rečem pa da ne obstajajo. Pes je iza svoje domače ograde (če jo sploh ima) za na povodec!!!!! In to zaradi drugih ljudi, drugih psov, divjadi, avtov....itd. In da bo na povodcu ostal, je odgovoren lastnik. Problem je pa, ker so večkrat lastniki mularija, ki psa niti slučajno ne more obvladati.
Pred leti je bil primer v mojih koncih, ko je lastnik dva psa šolal do ..... maksimalno. (ne vem pasme, kolk sem slišal je bilo podobno dobermanu) Ubogljivi na domačem dvorišču maksimalno. Je šel z njima na sprehod po poljih. Naenkrat so od nekod pritekle srne, psi pa za njimi. Lastnik pa kričal, tekel za njimi. Dokler ni neki "zagriženi" lovec sprožil dva strela. Psi padli, lastnik v jok in na sodišče. rezultat: Lastnik je vse tožbe in pritožbe izgubil. Ni pomagala nobena pasja fakulteta. Ja, kriv je bil lastnik ne psi. Psi so samo plačali neumnosti lastnika.
Da pes ugrizne nekoga, ko se samo srečata na pol metra ni malo primerov. Pač, nekaj ga je zmotilo. Sem slišal enkrat izgovor lastnice, da ta oseba pač psu ni bila simpatična
In takšnih primerov, bi bilo še veliko več, kot jih je, če se ne bi nekateri lastniki držali predpisov in psa imeli na povodcu in se izogobali nečesa, kar bi lahko psa zmotilo.
Včeraj sem vprašal znanca , ki ima nekega dokaj velikega mešanca o tem, kaj bi pes v določenem trenutku naredil. Naj povem, da ta znanec nima ograjenega dvorišča, pes pa še ni prestopil navidezne črte. Pa sem ga vprašal, če mu zaupa, da ne bo šel preko te črte. Mi je odgovoril, da v normalnih primerih mu zaupa, če bi se pa nekaj na cesti zgodilo, kar mu ne bi bilo všeč, pa več ne. In je rekel, da ne ve, kaj bi to lahko bilo in kaj bi pes naredil.
Tudi, ko sem še imel sam psa (neki mali mešanček) je na sprehodih on mene iskal, ne da em ga klical jaz. Ga je bilo strah pet metrov od mene. Enkrat se je pa zalaufal za zajcem, ki je skočil pred njim. Kričal sem za njim, da so me vsi slišali, samo on ne. Zajca seveda ni dobil, nazaj pa tudi ni znal priti. No...po pol ure sma se le našla. Pa bi prej rekel, da se je ta moj (đukec) zajca bal.
Lej, velik boljše bi bilo, da bi imeli pse samo tisti, ki so jih karakterno sposobni imeti, imajo čas, imajo prostor , vsaj 7arov veliko ograjeno dvorišče in dovolj velik pesjak, kamor naj bi se zapiral v primerih, ko pač ne bi mogel se svobodno sprehajati po dvorišču. Žal je pa danes tako, da je večina psov zaprtih v majhnih pesjakih, stanovanjih, lastnik si pa potem vzame 15 min časa na dan, ga spusti v naravo, sam pa na mobitelu FB gleda.