Šolanje na domu
- Ustvarjalec teme mistique
- Začetni datum
Sem že pogledal. Moje mnenje je, da je film dobro opozorilo za starše, ki niso v stiku z realiteto in delujejo na podlagi prepovedi in prepričanj, ki so jih bili deležni v otroštvu. Po ogledu filma bi moral slediti obvezen disclaimer, da bodo zblojeni starši, ne glede na način šolanja, otroku življenje uničili ali vsaj otežili. To se dogaja vsak dan btw
Poznam en konkreten primer. Učiteljica ni želela, da bi otroka učila njena službena kolegica in je eno leto šolala otroka doma. Kak tretji ali četrti razred. Potem pa spet normalno v šolo. To eno leto je že preživel z nekaj manj socialnimi veščinami, ki jih tudi dobi v družbi vrstnikov.
Socialne veščine so zelo širok pojem. Med njimi so tudi takšne (ne prevzemaj odgovornosti, ne izražaj se, ne bodi ti ti, zlaži se ipd.), ki družbi škodujejo a jih z vstopom v šolo sistematsko spoznavamo in izpopolnjujemo.
Življenje seveda ni zaznamovano s pravičnostjo, vendar osebno mislim, da je veliko rezerve ravno v izobraževalnih sistemih, kjer se posameznika, za voljo bolj enostavnih procesov, premalo spodbuja, prevečkrat ignorira in v tem ni nič dobrega.
Tu je govora o zdravem družinskem okolju, kjer se meje, odgovornost in pravičnost dokaj uspešno prakticirajo. Za družine, kjer starši tega ne zmorejo, je itak vseeno kaj se dogaja v šoli.
Življenje seveda ni zaznamovano s pravičnostjo, vendar osebno mislim, da je veliko rezerve ravno v izobraževalnih sistemih, kjer se posameznika, za voljo bolj enostavnih procesov, premalo spodbuja, prevečkrat ignorira in v tem ni nič dobrega.
Tu je govora o zdravem družinskem okolju, kjer se meje, odgovornost in pravičnost dokaj uspešno prakticirajo. Za družine, kjer starši tega ne zmorejo, je itak vseeno kaj se dogaja v šoli.
Proti.
a) Ker se v šoli dogaja še kaj drugega kot predelava kurikuluma.
b) Ker je povprečen izobraževalni kader manj sfukan od povprečnih staršev. Če zaradi drugega ne, zato, ker ali dobiš vsako leto drugega profksa, ali pa imaš namesto dveh ljudi prfoksov vsaj ene 10, in se stik s posameznikovo patologijo časovno zameji.
A nisi ti že lani nekaj takega spraševal? pa o nekih dodatnih zaposlitvah nadarjenih otrok?
Sicer nimam otrok, vendar če jih bom kdaj imel, se bodo izobraževali tako kot ostali smrtniki, po letnih načrtih v državnih šolah.
Ker mislim da so naše šole zelo na nivoju + socialni stik z vrstniki je zelo pomemben.
Če je blo za vse nas in naše starše dobro, pa ni hudič da nebi blo še za naše otroke...kreativnost in veščine pa lahko razvija s hobiji
Sicer nimam otrok, vendar če jih bom kdaj imel, se bodo izobraževali tako kot ostali smrtniki, po letnih načrtih v državnih šolah.
Ker mislim da so naše šole zelo na nivoju + socialni stik z vrstniki je zelo pomemben.
Če je blo za vse nas in naše starše dobro, pa ni hudič da nebi blo še za naše otroke...kreativnost in veščine pa lahko razvija s hobiji
Nazadnje urejeno:
Ne vem, če sem prav razumel (ali pa ti mene). To, da sistematično učiš otroka, da se lahko izogne odgovornosti brez posledic, da tisti, ki postavlja pravila, lahko taista tudi kršijo (brez razumljivega pojasnila), da se lahko "šlepaš" na znanju drugih, da ti učiteljica reče: "tega pa še ne ZNAMO", čeprav si ravnokar na glas povedal, da znaš ipd., to po mojem ni milni mehurček. So pa to veščine, ki jih poznamo, vendar večini niso všeč. No, vsaj pri drugih...ker takšnim rečemo, da so nesposobni.
Taki ljudje potem rečejo: se je zgodila napaka, se je razbil kozarec, se je zamudilo rok,...međik.
Taki ljudje potem rečejo: se je zgodila napaka, se je razbil kozarec, se je zamudilo rok,...međik.
Nazadnje urejeno:
Če se bo eno leto šolal na domu, neke hude razlike ne bo. Vsaj primer, ki ga jaz poznam, ni "izstopal". Po enem letu je otrok spet bil bolj ali manj normalen učenec osnovne šole.
Pri šolanju na domu se v zaključnem izpitu ne spremlja nekaj predmetov. Vem, da tisti učenec ni imel izpita denimo iz telesne vzgoje. Že tako ali tako se v šolskem sistemu človeški mladiči ne učijo vsega potrebnega za življenje in pri šolanju doma se lahko izpusti še marsikaj. Telesna aktivnost je verjetno ena večjih dot, ki jih lahko damo svojemu otroku. Če zna tuji jezik ali ne, bo mogoče čez petdeset let nepomembno. Če mu telo funkcionira ali je invalid, pa bo skoraj gotovo ostalo pomembno.
Pri šolanju na domu se v zaključnem izpitu ne spremlja nekaj predmetov. Vem, da tisti učenec ni imel izpita denimo iz telesne vzgoje. Že tako ali tako se v šolskem sistemu človeški mladiči ne učijo vsega potrebnega za življenje in pri šolanju doma se lahko izpusti še marsikaj. Telesna aktivnost je verjetno ena večjih dot, ki jih lahko damo svojemu otroku. Če zna tuji jezik ali ne, bo mogoče čez petdeset let nepomembno. Če mu telo funkcionira ali je invalid, pa bo skoraj gotovo ostalo pomembno.
Tole o telesni aktivnosti pa se začne pri 0 in ne v OŠ. Se pravi takrat, ko večina staršev skrbno varuje otroka tako, da mu preprečuje prosto gibanje ipd. V OŠ so razlike med otroci, ki so jih k gibanju spodbujali in tistimi, ki so jim gibanje omejevali ali jih forsirali v gibanje za katero še niso bili razvojno pripravljeni, takšne, da ne bi verjel, če ne bi sam videl.
Nazadnje urejeno:
Meni se zdi največji manko to, da doma otrok ni sam, to pomeni brez staršev (če se greš doma šolo to ne gre). Pa ne mislim v tem smislu, da določene stvari ne zna sam narest (ravno obratno, doma v topšit okolju bo v vsem prehiteval vrstnike iz klasičnih šol), AMPAK, da sam poskrbi za določene stvari in da se sam odloča, da bodo nekatere stvari popolnoma v njegovi domeni, brez kakršnegakoli vpletanja staršev. Oropati ga za to priložnost, se mi zdi večji manko, kot manko v znanju v primerjavi s klasično šolo. Osnovna šola ni samo predelana snov. Pa naj bo dobra ali slaba. Manko v znanju nadomesti spotoma, vsaj pri stvareh, ki ga zanimajo.
Sicer pa, končni cilj menda ni nek super hiper pameten in sposoben otrok, ampak otrok, ki si bo sam znal postavt cilje in izzive in imel veselje z njimi. Tega pa ne najdeš v hitreje/počasneje predelani snovi. Torej, naučit jih je treba da se bodo znali veseliti stvari, četudi je to samo 5 računov pri matematiki, čeprav jih v resnici zna v tem času sam narest 20.
Cilje in posledice smo nekje na poti malo pomešali. Namreč, cilj starih ne more biti da bo otrok uspešen, lahko pa si to želimo. Mogoče to da bo srečen v stvareh, ki jih počne, uspeh bo potem zelo verjetno posledica. In ker smo to malo pomešali imamo projekte otrok. Sem spada prilagajanje okolja otrokovim, oziroma še bolj starševskim željam in potrebam.
Nikakor ne trdim da je šolski sistem idealen in brez potrebne kritike in da ne omejuje izjemnih posameznikov. Ampak najboljši so tisti, ki ga znajo najbolje izkoristiti v svoj prid (ne nujno na račun drugih).
(Top cvetka letošnjega šolskega leta je bilo vprašanje člana sveta staršev drugega be razreda, kdaj in zakaj še niso izbrali nadarjenih otrok. V drugem razredu, ko jih ima še vsaj tretjina ogromne težave z osnovnim sporazumevanjem in funkcioniranjem.) To je en tak nujni košček sestavljanke projekta otrok. Zrihtati mu nadarjenost.
Sicer pa, končni cilj menda ni nek super hiper pameten in sposoben otrok, ampak otrok, ki si bo sam znal postavt cilje in izzive in imel veselje z njimi. Tega pa ne najdeš v hitreje/počasneje predelani snovi. Torej, naučit jih je treba da se bodo znali veseliti stvari, četudi je to samo 5 računov pri matematiki, čeprav jih v resnici zna v tem času sam narest 20.
Cilje in posledice smo nekje na poti malo pomešali. Namreč, cilj starih ne more biti da bo otrok uspešen, lahko pa si to želimo. Mogoče to da bo srečen v stvareh, ki jih počne, uspeh bo potem zelo verjetno posledica. In ker smo to malo pomešali imamo projekte otrok. Sem spada prilagajanje okolja otrokovim, oziroma še bolj starševskim željam in potrebam.
Nikakor ne trdim da je šolski sistem idealen in brez potrebne kritike in da ne omejuje izjemnih posameznikov. Ampak najboljši so tisti, ki ga znajo najbolje izkoristiti v svoj prid (ne nujno na račun drugih).
(Top cvetka letošnjega šolskega leta je bilo vprašanje člana sveta staršev drugega be razreda, kdaj in zakaj še niso izbrali nadarjenih otrok. V drugem razredu, ko jih ima še vsaj tretjina ogromne težave z osnovnim sporazumevanjem in funkcioniranjem.) To je en tak nujni košček sestavljanke projekta otrok. Zrihtati mu nadarjenost.
Mene samo zanima ali ga to misliš sam izobraževati in če misliš, da boš to opravil bolje, kot za to usposobljen kader? Po katerem učnem načrtu ga boš pa učil? In učil ga boš, ko prideš ob 17h domov, mulc pa cel dan sam doma? Mene bolj zanima kaj ti vidiš kot prednosti, da bi se to šel in kako bi to praktično izvajal 9 let.
Če bi se odločil za šolanje na domu, bi seveda ostal doma. Učenje sicer poteka po šolskem načrtu, otrok je tudi vpisan v šolo, kamor po vnaprej določenem razporedu hodi na izpite. Mislim, da bi marsikaj opravil bolje, kot učitelji in to brez kančka prevzetnosti. Če bi potreboval pomoč, bi jo seveda pravočasno iskal.
Prednosti šolanja na domu, ob ustrezni strukturi in disciplini, vidim predvsem v večji avtonomnosti otroka, svobodi izražanja (gibanja, čustvovanja,...), tempo učenja je prilagojen zmožnostim otroka, poudarek na individualnih interesih otroka, večji motiviranosti za učenje, možnosti učinkovitejših ter bolj zanimivih tehnik učenja, bolj "vse življenjsko" spoznavanje sveta,...takšna oblika šolanja blagodejno vpliva tudi na družino (logistika, kakovostno preživet čas,...).
Nevarnosti vidim v pomanjkanju zdrave konkurence, morda tudi v manj intenzivnih stikih z vrstniki (tako razumem socializacijo), pa tudi finančno je šolanje na domu (kot si ga predstavljam jaz) precej dražje, kot obiskovanje šole.
Bistveno je kako se na tak projekt pripraviš, kako proces poteka,...
Prednosti šolanja na domu, ob ustrezni strukturi in disciplini, vidim predvsem v večji avtonomnosti otroka, svobodi izražanja (gibanja, čustvovanja,...), tempo učenja je prilagojen zmožnostim otroka, poudarek na individualnih interesih otroka, večji motiviranosti za učenje, možnosti učinkovitejših ter bolj zanimivih tehnik učenja, bolj "vse življenjsko" spoznavanje sveta,...takšna oblika šolanja blagodejno vpliva tudi na družino (logistika, kakovostno preživet čas,...).
Nevarnosti vidim v pomanjkanju zdrave konkurence, morda tudi v manj intenzivnih stikih z vrstniki (tako razumem socializacijo), pa tudi finančno je šolanje na domu (kot si ga predstavljam jaz) precej dražje, kot obiskovanje šole.
Bistveno je kako se na tak projekt pripraviš, kako proces poteka,...
Res je. Ampak to je pa tudi edina stvar, ki bi bila s šolanjem na domu boljša. Vse ostalo bi pa trpelo/manjkalo.
Svet ni pravičen; in prej kot bo tvoj sonček to spoznal, boljše bo to za njega na dolgi rok. Iz neuspeha se veliko več naučiš kot iz uspeha
To pro et contra imaš na voljo v eni ustavno ki se imenuje "waldorfska šola". Šolanje na domu je smiselno (oz. pri nas "na domu" niti ni smiselno razen če si orto čudak) če otrok nima možnosti obiskovat enega od rednih oz. ostalih priznanih programov. Recimo potovanje okoli sveta, starši s službo ki vključuje konstantne selitve/potovanja, otrok je super športnik/umetnik/... in gradi kariero, ...
Ni boljša, to bi samo on mislil .. vprašanje pa kako bi dojel otrok. Recimo tipičen primer je matematika, odrasli možgani imajo matematiko umeščeno drugače kot pa otroški. In brez pedagoškega znanja, ki izhaja iz razumevanja delovanja možganov pri 8 letniku lahko narediš grozno napako pri učenju.
Če si pač sposoben se naučiti pedagogiko boš delal enako kot bi to delal (novopečeni) učitelj, tore izgubi smisel učenje doma. Da ne rečemo da je nek izkušen učitelj dal skozi 20-30 generacij in dejansko poleg znanja poseduje tudi izkušnje ki jih nek starš okoli učenja ne bo nikoli. Učit se na svojem otroku je pa malce "problematično".
Sicer itak učenje doma ima določene zahteve in ena od teh je tudi sestankovanje z učitelji kjer lahko poveš napredek in težave in potem oni svetujejo. To je recimo problem za tiste ki učijo "po svoje" za tiste ki učijo "po sistemu" pa spet ne vidim smisla zakaj bi to počel.
