Da boste še malo modrovali:
Generalka
Opis terminološkega problema:
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja
general, ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu
Gigafida predlagana rešitev
generalica, ker naj bi bila
generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako
generalica kot
generalka, v Vojaškem slovarju (predelana in dopolnjena izdaja, 2002, avtorjev Toma Korošca idr.) pa je navedena samo oblika
generalinja.
Vprašanje poslano: 19. 11. 2018
Mnenje Terminološke sekcije:
Terminologijo neke stroke prikazuje urejen poimenovalni sistem. Čeprav poimenovanja oseb niso termini v ožjem pomenu, saj označujejo zgolj osebo, ki je vršilka neke dejavnosti ali nosilka nekega stanja, pa so prav poimenovanja činov sistem, ki mora biti dosledno in hierarhično urejen ter omogočati prepoznavno besedotvorno podstavo za tvorjenje novih poimenovanj.
V splošnem jeziku so mogoče vse tri različice priponskega obrazila, ki poimenujejo nosilko določenega čina. Vendar so se v sistemu poimenovanja činov v Slovenski vojski oblikovale skupine, zato vsako poimenovanje nima uresničitev z vsakim potencialnim obrazilom, ki je v slovenskem jeziku mogoč in dopusten. Sklicevanje na splošni referenčni korpus je lahko v pomoč, vendar tudi zadetki za
generalico niso vsi povezani s strokovnimi besedili, ki bi to obliko potrjevale, ampak gre za prehod strokovnega poimenovanja v splošni jezik.
Vojaški slovar Toma Korošca in sodelavcev (2002) daje poimenovanju
generalinja prednost pred
generalko. V diplomskem delu N. Umek (2008)
Feminizacija v slovenščini in francoščini: družbeni in/ali jezikovni problem? je citiran tudi odlomek iz zbornika Neseksistična raba jezika (ur. V. Kozmik, J. Jeram, 1995) na str. 28, kjer je pojasnjeno, da so že leta 1977 z veliko gotovostjo predvidevali, da se bodo ženski poklici »širili tudi v to smer«, zato so se želeli izogniti večpomenskosti leksema v splošnem jeziku. Toda prav pri tovrstni utemeljitvi, ki se nanaša na splošni jezik, v jeziku stroke svetujemo previdnost. Raba poimenovanja v splošnem jeziku ne pogojuje rabe v terminologiji. Prav navedeni Vojaški slovar (2002) kot potencialno možnost poimenovanja popolnoma zavrača
generalico, čeprav se pojavlja v nekaterih novinarskih prispevkih, ki poročajo o ameriških vojakih.
Med viri, ki jih je treba upoštevati pri presoji o najprimernejšem poimenovanju, je tudi
Gradivo za razlagalni vojaški slovar, ki je nastajalo v okviru raziskovalnega projekta Razvoj in upravljanje nacionalnovarnostnega sistema med letoma 2006 in 2010. Prednost tega gradiva je dosledna vključitev vojaških poimenovanj za nosilke činov v Slovenski vojski. Najpogostejše obrazilo je sicer, če upoštevamo tako generalske kot častniške in podčastniške čine
-ica, npr.
polkovnica,
podpolkovnica,
poročnica,
stotnica.
Sledijo poimenovanja s pripono -
ka, npr.
admiralka,
brigadirka,
majorka,
generalmajorka,
kapitanka fregate. Zanimivo je, da navedeno gradivo
generalinjo preusmerja na
generalko, ki ji je stroka v času po izidu dopolnjenega Vojaškega slovarja (2002) dala prednost.
Najmanj poimenovanj ima pripono
-inja, npr.
praporščakinja, ki sodi med podčastniške čine.
Poimenovanje
generalka je uporabljeno tudi v diplomskih delih, npr. M. Garb (2012, str. 42, 45, 46)
Odgovornost v liniji poveljevanja, in magistrskih delih, npr. N. Simonovič Bakoš (2007, str. 31, 34, 42, 86)
Vključevanje žensk v oborožene sile Združenih držav Amerike, ter dnevnem časopisju, npr.
Ženska, ki poveljuje moškim (Delo, 25. 6. 2008).
Generalka, ki je v Gradivu za razlagalni vojaški slovar s pojasnilom v Slovenski vojski definirana kot 'najvišji generalski čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnice, ali nosilka tega čina; po mednarodni klasifikaciji činov v Natu OF9', se med različnimi možnostmi kaže kot najprimernejše poimenovanje, zato vam svetujemo, da jo dosledno uporabljate.