Sladka smetana MU vs Spar(oboje LM)+drugi generiki
- Ustvarjalec teme TRIROG
- Začetni datum
Ta trditev pa ne zdrži razprave - ali misliš, da bi trgovci šli v prodajo nekega produkta samo zaradi dela in ne zaslužka?
Firma ima produkt, ki ga prodaja za 100 enot trgovcu, trgovec doda svoj zaslužek (največkrat je že sugeščen prajs tako da nima veliko manevrskega prostora) in nastane cena recimo 150 enot - se pravi trgovec ima 50 enot (rabata-ov nisem upošteval)
Ko pa trgovec naroči enak produkt, samo brez blagovne znamke proizvajalca, se upošteva v ceni samo material in zaslužek proizvajalca Prihranki:
izumljanja - začetna testiranja, prilagoditev proizvodnje ....
plasiranja na trg - mišljeno analize trga, promocije ... -,
embalaža - praviloma enostavnejša in zaradi velikih količin cenejša
marketing - ne vem če veste ampak proizvajalec mora za objavo v reklamnih brošurah plačati od 50 do 300€ za produkt-sliko za eno objavo (krat 52 tednov)
stroški prodaje in poprodaje- zastopniki, zlagalci na police ... plačilni roki - tudi do 150 dni zamika
stroški skladiščenja pri proizvajalcu - proizvajlec za klasičen produkt potrebuje skladišče v primeru trgovske znamke pa gre direktno v trgovine ali centralnoskladišče
se njegov zaslužek skokovito poveča (ima še vedno nekaj stroškov) - ampak občutno manj pri skladiščenju, predstavitvi produkta končnemu kupcu - ker kupec zaupa brendu trgovca ga ni potrebno prepričevat, kupci se počutijo bolj pripadni (odlična taktika pri "zasužnjevanju" kupcev, pri nekaterih proizvodih stane plasiranje produkta na trg tudi 500 (petsto) kratnik njegove proizvodnje cene.
Tako, da če sedaj pogledamo razrez cene vidimo da je produkt z znamko trgovca stal trgovca 30 enot (do max. 50 -prej izjema kot pravilo) do njegovega skladišča + marža (praviloma večja - tudi ni rabatov) in dobimo končno ceno, ki je recimo 120 enot.
Trgovec je v prvem primeru zaslužil max 50 enot v drugem pa min 70 enot - če pa razmišlja kratkoročno (kot sedaj dva med prvimi po velikosti v slo) pa naroči malo manj kakovostno ali več balasta namesto osnove ali zmanjša neto težo ..... pa zasluži še več.
Firma ima produkt, ki ga prodaja za 100 enot trgovcu, trgovec doda svoj zaslužek (največkrat je že sugeščen prajs tako da nima veliko manevrskega prostora) in nastane cena recimo 150 enot - se pravi trgovec ima 50 enot (rabata-ov nisem upošteval)
Ko pa trgovec naroči enak produkt, samo brez blagovne znamke proizvajalca, se upošteva v ceni samo material in zaslužek proizvajalca Prihranki:
izumljanja - začetna testiranja, prilagoditev proizvodnje ....
plasiranja na trg - mišljeno analize trga, promocije ... -,
embalaža - praviloma enostavnejša in zaradi velikih količin cenejša
marketing - ne vem če veste ampak proizvajalec mora za objavo v reklamnih brošurah plačati od 50 do 300€ za produkt-sliko za eno objavo (krat 52 tednov)
stroški prodaje in poprodaje- zastopniki, zlagalci na police ... plačilni roki - tudi do 150 dni zamika
stroški skladiščenja pri proizvajalcu - proizvajlec za klasičen produkt potrebuje skladišče v primeru trgovske znamke pa gre direktno v trgovine ali centralnoskladišče
se njegov zaslužek skokovito poveča (ima še vedno nekaj stroškov) - ampak občutno manj pri skladiščenju, predstavitvi produkta končnemu kupcu - ker kupec zaupa brendu trgovca ga ni potrebno prepričevat, kupci se počutijo bolj pripadni (odlična taktika pri "zasužnjevanju" kupcev, pri nekaterih proizvodih stane plasiranje produkta na trg tudi 500 (petsto) kratnik njegove proizvodnje cene.
Tako, da če sedaj pogledamo razrez cene vidimo da je produkt z znamko trgovca stal trgovca 30 enot (do max. 50 -prej izjema kot pravilo) do njegovega skladišča + marža (praviloma večja - tudi ni rabatov) in dobimo končno ceno, ki je recimo 120 enot.
Trgovec je v prvem primeru zaslužil max 50 enot v drugem pa min 70 enot - če pa razmišlja kratkoročno (kot sedaj dva med prvimi po velikosti v slo) pa naroči malo manj kakovostno ali več balasta namesto osnove ali zmanjša neto težo ..... pa zasluži še več.
Če bi prebral moj post bi prebral, da se razlikuje samo embalaža - drugačno prakso imata dva slovenska veletrgovca, ko ob na videz enakih piksnah zmanjšajo neto težo ali dodajo cenejše "polnilo" (recimo mešano olje namesto sončničnega .....) ali dodajo manj dodatkov (recimo sadja ...)
Ja res žalostno ampak kaj ko pa so-smo ljudje taki, da nam brand toliko pomeni. Saj vidiš kako se ljudje zmrdujejo nad Hoferji Lidli .... , pri tem pa sami raje samo zelje pa krompir natepavajo samo da imajo BMW, Adidaske .... . Najbolj smešni so pa tisti, ki se po Cityiju sprehajajo in imajo v rokah vrečke od trgovcev in brendov, ki jih v sitiju in btcju sploh ni.