Škropiva
- Ustvarjalec teme lanos
- Začetni datum
Kako bolj problematično aktivno sredstvo je manj, ker so ga prepovedali, na kako sredstvo so se zatirani organizmi navadili, kako leto je vreme bolj problematično in potem je občutek, da vse stvari delujejo slabše. Dejstvo je tudi, da se proizvajalci kemije ne odločajo, da vsako reč registrirajo tudi v Sloveniji. Če ne drugega (pa je gotovo še marsikaj drugega), rabijo prevedene etikete. Tako nekatere nove reči do nas verjetno ne pridejo, ker se za mali trg njim ne splača.
Kar se tiče vrtičkanja, se s kemijo borim proti breskovi kodravosti. Dokaj uspešno, je pa pač kakih 10 - 20 % listov kodravih. Drevo še preživi, pridelek je. V vinogradništvu, ki je bolj "profi" pri starših, pa se močno pozna, kaj poreče vreme. In seveda branje navodil, razpredelnica z aktivnimi snovmi, da jih ne ponavljaš, kjer se to naj ne bi ponavljalo, itd...
Kar se tiče vrtičkanja, se s kemijo borim proti breskovi kodravosti. Dokaj uspešno, je pa pač kakih 10 - 20 % listov kodravih. Drevo še preživi, pridelek je. V vinogradništvu, ki je bolj "profi" pri starših, pa se močno pozna, kaj poreče vreme. In seveda branje navodil, razpredelnica z aktivnimi snovmi, da jih ne ponavljaš, kjer se to naj ne bi ponavljalo, itd...
Pepe, tvojega odgovora bi se zazveselili v fitofarmacevtski industriji.
Bolj me zanimajo gljivične bolezni in preventiva. Zdi se mi, da vse te zadeve delujejo samo nekaj dni oz. maxsimalno 14 dni, če so vremenski pogoji idealni. Včasih se ni skropilo tako pogosto in so bile zadeve zdrave. Danes........ ne vem no.... zdi se mi, kot da je neka bolezen že v škropivu in po določenem času se se samo razvije. Da so bolezni odporne na škropiva bi lahko verjeli, vendar ne bi videl problema, da se na nekaj let umakne neko škropivo iz prodaje, ki ni več učinkovito in se ponudi novo. Problem bi bil rešen sistematično. Mislim pa da to ni interes prodajalcev/razvijalcev fitofarmacije. Točno to hočejo, kar mi delamo. Škropimo kot bedaki, kupujemo, menjamo, si belimo glave, na koncu pa zapravimo več, kot je vse skupaj vredno. (da smo si na jasnem.... sadje iz veletrgovine ni niti približno manj strupeno kot iz domačega vrta. Je pa res veliko lepše)
Nekoč so škropili z raztopino apna in modre galice. Me zanima, zakaj danes tega ni več. Vemo da baker (galica) ustavi rast, prej je pa ni?? Kakšno vlogo naj bi imelo apno??? Razkužilo??? A po zraku prinešene "klice" neke bolezni se takoj razvijejo na mladem listu? Logočno bi bilo, da se razvije, ko je dovolj "klic, gljivic ali bakterij" na listu. To pa ni v nekaj dneh.
V nekem pogovoru je možak rekel, da bi bilo apno in galica dovolj, vendar da je bolj enostavno kupiti škropivo in poškropiti.
(Apno in modro galici je potrebno prej raztopiti vsako posebej, pred škropljenem pa pomešati.)
In če dodam še to, da so prej te dve zadevi opravili z boleznimi, danes moramo kupovati razne praške in flaške za vsako bolezen posebej. Po tej logiki smo v fitofarmaciji, pridelavi nazadovali, ne pa napredovali.
Mi po glavi hodijo misli,
- da je to cilj fitofarmacije (kupuj, troši, in škropi čim večkrat, ker to so €€)
- da kemiki ne dohajajo reševat neko odpornost ( ne verjamem najbolj)
- da smo kot družba postali leni in moderni in da raje kupimo praške in flaške ter poškropimo.
Rešitev ?
Bolj me zanimajo gljivične bolezni in preventiva. Zdi se mi, da vse te zadeve delujejo samo nekaj dni oz. maxsimalno 14 dni, če so vremenski pogoji idealni. Včasih se ni skropilo tako pogosto in so bile zadeve zdrave. Danes........ ne vem no.... zdi se mi, kot da je neka bolezen že v škropivu in po določenem času se se samo razvije. Da so bolezni odporne na škropiva bi lahko verjeli, vendar ne bi videl problema, da se na nekaj let umakne neko škropivo iz prodaje, ki ni več učinkovito in se ponudi novo. Problem bi bil rešen sistematično. Mislim pa da to ni interes prodajalcev/razvijalcev fitofarmacije. Točno to hočejo, kar mi delamo. Škropimo kot bedaki, kupujemo, menjamo, si belimo glave, na koncu pa zapravimo več, kot je vse skupaj vredno. (da smo si na jasnem.... sadje iz veletrgovine ni niti približno manj strupeno kot iz domačega vrta. Je pa res veliko lepše)
Nekoč so škropili z raztopino apna in modre galice. Me zanima, zakaj danes tega ni več. Vemo da baker (galica) ustavi rast, prej je pa ni?? Kakšno vlogo naj bi imelo apno??? Razkužilo??? A po zraku prinešene "klice" neke bolezni se takoj razvijejo na mladem listu? Logočno bi bilo, da se razvije, ko je dovolj "klic, gljivic ali bakterij" na listu. To pa ni v nekaj dneh.
V nekem pogovoru je možak rekel, da bi bilo apno in galica dovolj, vendar da je bolj enostavno kupiti škropivo in poškropiti.
(Apno in modro galici je potrebno prej raztopiti vsako posebej, pred škropljenem pa pomešati.)
In če dodam še to, da so prej te dve zadevi opravili z boleznimi, danes moramo kupovati razne praške in flaške za vsako bolezen posebej. Po tej logiki smo v fitofarmaciji, pridelavi nazadovali, ne pa napredovali.
Mi po glavi hodijo misli,
- da je to cilj fitofarmacije (kupuj, troši, in škropi čim večkrat, ker to so €€)
- da kemiki ne dohajajo reševat neko odpornost ( ne verjamem najbolj)
- da smo kot družba postali leni in moderni in da raje kupimo praške in flaške ter poškropimo.
Rešitev ?
Nisem ravno ekspert.
Modra galica: baker je težka kovina, njegov vnos na enoto površine je zakonsko omejen ne glede na tip pridelave. Pred leti 3 kg, sedaj povečano na 6 kg na ha za vinogradništvo. V Avstriji so ponekod na vinogradniških legah tla prekomerno zasičena z bakrom (mogoče eko pridelava - baker je do neke mere dovoljen). Pri nas tega še ne bi bilo.
Kontaktni pripravki pravzaprav delujejo verjetno samo par ur. Potamanijo, zavrejo organizme, ki so v pravem stadiju v tistem trenutku. Če vreme ni ugodno, se veselo razmnožujejo naprej njihovi vrstniki v drugačnem stadiju.
Ročno delo je pomembno. Denimo v vinogradu je razlika, kaj se je naredilo od "zelenih del" in tudi od tega je odvisno, kak učinek bo imela kemija. Podobno pri listnih ušeh. Preveč dušika, jablana bo imela več listnih uši.
Ne da zagovarjam farmacijo, vendar je dati novo aktivno snov na trg verjetno kar podvig in loterija hkrati. Vsi vplivi na ekosistem niso nikoli znani. Precej več se lahko zasluži s sredstvi, ki so že na trgu in kjer jim še niso očitali povečanega števila raznih obolenj itd. Mislim pa, da je v EU na voljo precej več sredstev kot v Sloveniji, vendar smo si zato krivi bolj ali manj sami.
Modra galica: baker je težka kovina, njegov vnos na enoto površine je zakonsko omejen ne glede na tip pridelave. Pred leti 3 kg, sedaj povečano na 6 kg na ha za vinogradništvo. V Avstriji so ponekod na vinogradniških legah tla prekomerno zasičena z bakrom (mogoče eko pridelava - baker je do neke mere dovoljen). Pri nas tega še ne bi bilo.
Kontaktni pripravki pravzaprav delujejo verjetno samo par ur. Potamanijo, zavrejo organizme, ki so v pravem stadiju v tistem trenutku. Če vreme ni ugodno, se veselo razmnožujejo naprej njihovi vrstniki v drugačnem stadiju.
Ročno delo je pomembno. Denimo v vinogradu je razlika, kaj se je naredilo od "zelenih del" in tudi od tega je odvisno, kak učinek bo imela kemija. Podobno pri listnih ušeh. Preveč dušika, jablana bo imela več listnih uši.
Ne da zagovarjam farmacijo, vendar je dati novo aktivno snov na trg verjetno kar podvig in loterija hkrati. Vsi vplivi na ekosistem niso nikoli znani. Precej več se lahko zasluži s sredstvi, ki so že na trgu in kjer jim še niso očitali povečanega števila raznih obolenj itd. Mislim pa, da je v EU na voljo precej več sredstev kot v Sloveniji, vendar smo si zato krivi bolj ali manj sami.
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik lanos pravi:
Pepe, tvojega odgovora bi se zazveselili v fitofarmacevtski industriji.
Bolj me zanimajo gljivične bolezni in preventiva. Zdi se mi, da vse te zadeve delujejo samo nekaj dni oz. maxsimalno 14 dni, če so vremenski pogoji idealni. Včasih se ni skropilo tako pogosto in so bile zadeve zdrave. Danes........ ne vem no.... zdi se mi, kot da je neka bolezen že v škropivu in po določenem času se se samo razvije. Da so bolezni odporne na škropiva bi lahko verjeli, vendar ne bi videl problema, da se na nekaj let umakne neko škropivo iz prodaje, ki ni več učinkovito in se ponudi novo. Problem bi bil rešen sistematično. Mislim pa da to ni interes prodajalcev/razvijalcev fitofarmacije. Točno to hočejo, kar mi delamo. Škropimo kot bedaki, kupujemo, menjamo, si belimo glave, na koncu pa zapravimo več, kot je vse skupaj vredno. (da smo si na jasnem.... sadje iz veletrgovine ni niti približno manj strupeno kot iz domačega vrta. Je pa res veliko lepše)
Nekoč so škropili z raztopino apna in modre galice. Me zanima, zakaj danes tega ni več. Vemo da baker (galica) ustavi rast, prej je pa ni?? Kakšno vlogo naj bi imelo apno??? Razkužilo??? A po zraku prinešene "klice" neke bolezni se takoj razvijejo na mladem listu? Logočno bi bilo, da se razvije, ko je dovolj "klic, gljivic ali bakterij" na listu. To pa ni v nekaj dneh.
V nekem pogovoru je možak rekel, da bi bilo apno in galica dovolj, vendar da je bolj enostavno kupiti škropivo in poškropiti.
(Apno in modro galici je potrebno prej raztopiti vsako posebej, pred škropljenem pa pomešati.)
In če dodam še to, da so prej te dve zadevi opravili z boleznimi, danes moramo kupovati razne praške in flaške za vsako bolezen posebej. Po tej logiki smo v fitofarmaciji, pridelavi nazadovali, ne pa napredovali.
Mi po glavi hodijo misli,
- da je to cilj fitofarmacije (kupuj, troši, in škropi čim večkrat, ker to so €€)
- da kemiki ne dohajajo reševat neko odpornost ( ne verjamem najbolj)
- da smo kot družba postali leni in moderni in da raje kupimo praške in flaške ter poškropimo.
Rešitev ?
Rešitev, kmetijstvo ni zate, to je en velik gembling in te bo še fršlok.Če se ne motim je največ samomorov in depresije rsaavno v kmetijstvu.Kolikor vidim druge moraš biti na izi,na bolikurčino pa gre.
Galica in apno se dobi- bakreni pripravki cuprablav... ampak zavirajo rast listov in tudi rastlina jih absorbira tako da niso preveč zdravi, ampak spet kaj je. Apno nevtralizira galico.
Je pa najboljša alternativa da vrt premakneš nekam kjer ni dosti ljudi ki vrtičkajo /kmetujejo/ imajo vinograd
dosti manj boljezni in škodljivcev ker te trose po večini prinese po zraku.
Aja pa ne slepo verjet kar ti trgovec ponudi, sam se pozanimaj kaj je dobro in poceni in seveda kako deluje.
To pa tudi drži. Pogosto se selekcionira na količino pridelka in še kako lastnost, ki jo všečna človeku (kupcu) - na primer oblika gomolja krompirja. Manj se gleda na odpornost. Verjetno, ker se manj išče. Kupca krompirja v trgovini na koncu presneto malo zanima, če je ta krompir delno odporen na krompirjevo plesen in je bilo kako škropljenje manj ali so "odpornost" v celoti zagotovili kemično.
Sortni seznami izdelani tudi po teh lastnostnih. Denimo za krompir in pšenico imaš navedeno kako kvaliteto in višino pridelka lahko pričakuješ in kako je z odpornostjo na glavne bolezni.
@ozze.... si prepričan ??
@Hanzi... ja.... tukaj bi lahko udarla debato, zakaj tako.
@Pepe..... FFS je en velik lobij. Sredstvo proizvajalca pride na trg, ko dobi dovoljenje. Dovoljenje pa dobi, če PLAČA!!! Če ne plača, imaš lahko bogsigavedi kakšno sredstvo, ker ne bo dovoljenja in prodaje.
Omenjaš kontaktne pripravke. Imamo še sistemike.......
Lej, sej imaš prav, ampak ne bi rad, da debata zaide v napačno smer. Ponujena so nam FFS, ki jih je vsaki dan več, kot praviš tudi sam, se je poraba 100% / ha povečala , časovna zaščita je pa 100% zmanjšala. Ja, strinjam se s tabo, da bi bilo potrebno mogoče mal več pozornosti nameniti sami podlagi. Marsikaj prezimi v zgornjih plasteh zemlje....
@Sandra Sandra..... kje naj začnem, pa da ostanem kulturen. Če uporabljaš FFS moraš biti kmet??? prvič slišim. sedi 1!
Gembling je za takšne in jih fršlok, ki še v življenju niso slišali za kaj več od koloradskega hrošča. Tako da..... sedi 1!!
Seveda, to se od ovc želi, da daš vse na "bolikurčino" in delaš, uporabljaš, ubogaš kar ti dajo, oz. kaj jim prinese največ dobička, ne glede na to, kakšen je učinek.
Cuperblau je samo eno od bakrenih sredstev in ja.... se dobi.... a je kdo reku da se ne?? Apno se tud dobi...... vem. WTF...???
Da apno neutralizira galico prvič slišim. ( mislim, da si mal pomešala zadeve)
Najboljše alternativa je, da se premakneš nekam v teme, kjer so drugačne debate. Mogoče kuhinja..... (brez zamere)
Ampak, zadnji stavek pa zmaga. "ne verjet slepo trgovcu" Pa ti vidiš, da jaz tukaj pišem kar mi trgovec govori????? Mi pokažeš prosim? Prav zato sem pa odpru temo, da bi kdo kakšno pametno izkušnjo povedal.
Seveda Sandra lahko še kaj podebatiraš tukaj, ampak očitno je , da si ti z znanjem FFS še na začetku oz. osnovah.
@Hanzi... ja.... tukaj bi lahko udarla debato, zakaj tako.
@Pepe..... FFS je en velik lobij. Sredstvo proizvajalca pride na trg, ko dobi dovoljenje. Dovoljenje pa dobi, če PLAČA!!! Če ne plača, imaš lahko bogsigavedi kakšno sredstvo, ker ne bo dovoljenja in prodaje.
Omenjaš kontaktne pripravke. Imamo še sistemike.......
Lej, sej imaš prav, ampak ne bi rad, da debata zaide v napačno smer. Ponujena so nam FFS, ki jih je vsaki dan več, kot praviš tudi sam, se je poraba 100% / ha povečala , časovna zaščita je pa 100% zmanjšala. Ja, strinjam se s tabo, da bi bilo potrebno mogoče mal več pozornosti nameniti sami podlagi. Marsikaj prezimi v zgornjih plasteh zemlje....
@Sandra Sandra..... kje naj začnem, pa da ostanem kulturen. Če uporabljaš FFS moraš biti kmet??? prvič slišim. sedi 1!
Gembling je za takšne in jih fršlok, ki še v življenju niso slišali za kaj več od koloradskega hrošča. Tako da..... sedi 1!!
Seveda, to se od ovc želi, da daš vse na "bolikurčino" in delaš, uporabljaš, ubogaš kar ti dajo, oz. kaj jim prinese največ dobička, ne glede na to, kakšen je učinek.
Cuperblau je samo eno od bakrenih sredstev in ja.... se dobi.... a je kdo reku da se ne?? Apno se tud dobi...... vem. WTF...???
Da apno neutralizira galico prvič slišim. ( mislim, da si mal pomešala zadeve)
Najboljše alternativa je, da se premakneš nekam v teme, kjer so drugačne debate. Mogoče kuhinja..... (brez zamere)
Ampak, zadnji stavek pa zmaga. "ne verjet slepo trgovcu" Pa ti vidiš, da jaz tukaj pišem kar mi trgovec govori????? Mi pokažeš prosim? Prav zato sem pa odpru temo, da bi kdo kakšno pametno izkušnjo povedal.
Seveda Sandra lahko še kaj podebatiraš tukaj, ampak očitno je , da si ti z znanjem FFS še na začetku oz. osnovah.
Mislim, da se nisva razumela. Poraba FFS se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih krepko zmanjšala (vir arso). V vinogradništvu nikakor nima občutka, da bi bilo pri nas FFS sredstev več na voljo. Novo je zame nova aktivna snov, ne novo komercialno ime ali nov pripravek, kjer naredijo novo sredstvo z drugačnim razmerjema sistemske in kontaktne komponente. Vsakih par let se ukine kaka aktivna snov, nove pa so razen za sivo plesen, presneto redke. Pa še tu gre bolj ali manj za "generike". Pripeljati neko sredstvo, ki je na volji v okoliških državah na polico v Sloveniji ni zastonj in v tem tiči glavni problem. Glive se na aktivno snov delno privadijo. Ta problem je predvsem pri sistemikih, kjer je treba biti zelo pozoren na "kolobar". Razen tega je skoraj nemogoče primerjati vremensko eno leto z drugim. Na uspeh posamezne uporabe sredstva vpliva ogromno, kako se odvija mikroklima na parceli.
Na koncu pa primerjam še prijatelje po Sloveniji. Nekdo z vinogradom nad Koprom ima komaj kako škropljenje v svojem nasadu refoška kot jaz na Štajerskem z mnogo več padavin. Verjetno morje da nekaj nočne vlage v zrak. Drug kolega 10 km v notranjosti slovenske Istre pa rabi dejansko pol manj aplikacij kot jaz. Denimo, da smo nekako tako 10 - 8 - 5. Letina pa da še svoj +/- 1 do 2.
Ah pojdi kupit litr glifosfata, prvo bo vprašak katerega drugo bo pa hotel vide fito izkaznico.
Drugače pa škoda debate, če si tak ekspert nebi spraševal kako pa kaj.
So pa lepo napisali končnega kupca zanima samo da je lepo in poceni. Ga ne zanima s čim in koliko so strupili in katera sorta je.
Drugače se je pa lepo videlo letos na paradižniku, domači bolni in niso kaj dolgo zdržali, hibrid do prvega mraza. Oboje praktično brez zaščite , ker špricane lahko kupim v trgovini.
sma se kar razumela. Vse OK. Sam mal smo zašli od mojega glavnega razmišljanja in vprašanja, ki si ga zastavljam. Pa nič zato. V drugih tema smo po dveh-treh postih v čisto drugih vodah. (ponavadi pro domobranih
)
Teh grafov, ki si jih prilepil priznam nisem nikoli videl in iskal. Pove pa kar nekaj. Če so seveda realni.
Takoj me je začudilo, da je poraba FFS v zadnjih letih močno padla. Sem pa našel odgovor takoj v prvem grafu.
Recimo, da govorimo o fungicidih, ker tukaj vidim največji problem in je tudi največja poraba. Razen leta 2002, ko je bila poraba močno povečana to leto, vidmo, da razlika od L 92 do L 05 ni bila več kot cca 20%. To lahko pripišemo vremenskim pogojem. Se strinjamo? Je pa zelo zelo zanimivo, da se se leta L 00 zmanjšala druga sredsta. In me zanima zelo, za katera sredstva gre to. Proti čemu??? Tukaj bi bil lahko odgovor na vprašanje, ki nam ga FFS industrija ne bo dala. Zmanjašanju porabe herbicidov in insekticidov ne dajajmo preveč pomena, ker so lahko razlogi drugje. Predvsem v opuščamju vinogradov, sadovnjakov........ medtem, ko so fungicidi ostali približno na enaki ravni. (ob zmanjšanju površin). Torej, se je poraba na obdelovalno površino povečala. In če si prej nekega sredstva porabil 1kg, zdaj ga moraš pa istega 2kg (si tudi sam napisal) vidim težavo samo še v ekonomiji proizvajalca. (če se poraba zmanjša. bodo pa tako naredil, da bodo ostali uporabniki več kupil-zmanšali kvaliteto)
Pustimo druge lokacije. Če je nekdo prej škopil 2 zdaj 4, ali pa prej 5 zdaj 10. Pač okoliš.
In od tukaj naprej je moje vprašanje. Nekoč je bilo dovol npr 3X škrošljenje apno+galica. Danes 10x z raznimi sredstvi od tega na koncu rasne sezone 2-3 z bakrenimi pripravki. Torej ni govora o količini bakra v okolju ali bi ga bilo več ali manj v zemlji pprej ai zdaj.
Teh grafov, ki si jih prilepil priznam nisem nikoli videl in iskal. Pove pa kar nekaj. Če so seveda realni.
Takoj me je začudilo, da je poraba FFS v zadnjih letih močno padla. Sem pa našel odgovor takoj v prvem grafu.
Recimo, da govorimo o fungicidih, ker tukaj vidim največji problem in je tudi največja poraba. Razen leta 2002, ko je bila poraba močno povečana to leto, vidmo, da razlika od L 92 do L 05 ni bila več kot cca 20%. To lahko pripišemo vremenskim pogojem. Se strinjamo? Je pa zelo zelo zanimivo, da se se leta L 00 zmanjšala druga sredsta. In me zanima zelo, za katera sredstva gre to. Proti čemu??? Tukaj bi bil lahko odgovor na vprašanje, ki nam ga FFS industrija ne bo dala. Zmanjašanju porabe herbicidov in insekticidov ne dajajmo preveč pomena, ker so lahko razlogi drugje. Predvsem v opuščamju vinogradov, sadovnjakov........ medtem, ko so fungicidi ostali približno na enaki ravni. (ob zmanjšanju površin). Torej, se je poraba na obdelovalno površino povečala. In če si prej nekega sredstva porabil 1kg, zdaj ga moraš pa istega 2kg (si tudi sam napisal) vidim težavo samo še v ekonomiji proizvajalca. (če se poraba zmanjša. bodo pa tako naredil, da bodo ostali uporabniki več kupil-zmanšali kvaliteto)
Pustimo druge lokacije. Če je nekdo prej škopil 2 zdaj 4, ali pa prej 5 zdaj 10. Pač okoliš.
In od tukaj naprej je moje vprašanje. Nekoč je bilo dovol npr 3X škrošljenje apno+galica. Danes 10x z raznimi sredstvi od tega na koncu rasne sezone 2-3 z bakrenimi pripravki. Torej ni govora o količini bakra v okolju ali bi ga bilo več ali manj v zemlji pprej ai zdaj.
Ja... Izpit in izkaznico FFS imam. Tako da. ....
Exspet nisem, zato sprašujem o izkušnjah tukaj. Ti na predavanjih marsikaj povedo, kar morajo po navodilih kmetijske zbornice, proizvajalcev , zakonodaje..... pa je prevečkrat marsikaj zelo nelogično.
Sadnje in zelenjava v trgovini ni samo večkrat in z večjimi strupi škropljena. Zadeva se še posebej "obdela" !! Poglej jabolko iz Špara. Kot da bi bila mastna. Salata se namaka v neke tekočine, da obdrži vso svojo lepoto in svežost xx časa. Ja, to o tvojem paradižniku ni samo letos. To se dogaja. Ampak paradižnik na domačem vrtu niti ni neki grozen problem. Občasno Dithan, gnilega izločiti... in razsejo novi naprej....
Tega nisem napisal. Država je samo povečala dovoljeno količino bakra, ker očitno nekomu to prej ni zadoščalo. Meni je. Mislim, da je bil problem predvsem pri eko proizvodnji, kjer se šele v zadnjem času pojavljajo alternative. Baker pa je bil dovoljen kot "tradicionalni" pripravek. Kar pa ne pomeni, da nima slabih vplivov na okolje.
Jaz se časov, ko je bilo dovolj 3x škropljenje apno + galica ne spomnim. Vem pa, da je oče pravil, da so nekdaj nehali škropiti, ko se je začela mlatiti pšenica. Torej nekje julija. Mama pa mu je odvrnila: "pa oidija smo imeli toliko, da se je iz brent kadilo". Sam škropim vinograde sedaj manj kot je oče pred 20-imi leti. Pridelki so kar nekaj manjši vendar ne zaradi bolezni temveč manjša obremenitev trt in ne gnojimo več z dušikom. Zato je tudi prirasta zelene mase manj in je manj bolezni. Proti nekaterim škodljivcem ne škropim in praktično nihče okoli več ne. Denimo rdeči pajek, ko je v času mojega otroštva vse naokrog smrdelo po metasistoksu. Sedaj pač nekaj poje, ampak ne toliko, da bi bil resen problem.
Pod črto: jaz ne vidim nobene težke zarote FFS industrije. Tako ali tako konkurira le sama sebi in oni se lepo zmenijo za 10 % povečanje cen v panogi na našem malem trgu in ne rabijo še ostalih konceptov teorije zarote. Trg je zakonsko zaprt in reguliran, tako da tu neke hude nevarnosti z odprto konkurenco ni. Samostojni uvoz preko odprte EU meje ni dovoljen in večji pridelovalci bi ob vseh ostalih nadzorih kar težko skrili sivi uvoz večjih količin.
Dejstvo seveda ostaja, da se organizmi, ki nam niso všeč, lahko prilagodijo neki kemiji. In zato seveda nekatere reči niso več tako učinkovite kot so bile nekoč. Ampak to ni ravno krivda FFS industrije, prej uporabnikov z napačno uporabo.
V rubriko vrtičkarstvo taka tema niti ne sodi, ker vrtičkar praviloma teh sredstev ne rabi.
A iščeš teorijo zarote ?
Ne se hecat; če cela Slovenija neha pridelovat in uporabljat kemijo, se bo to multinacionalki poznalo manj kot pljunek. Ker FFS obvladujejo multinacionalke.
Cepca pod nickom Sandra je težko jemati resno. Lahko pa tudi, izbiraj sam
Čeprav ima tokrat vsaj delno prav; modra galica je hudo kisla in bi nanešena direktno na liste rastlino umrla. Apno je dejansko primešano za nevtralizacijo sulfatnega dela, baker je potem prost da deluje kot fungicid. Zadevo elegantno rešiš s npr cubprablau pripravkom, ki je pač posušena bordojska brozga (galica plus apno).
Da bi se nadziralo vnos bakra na površine prvič slišim. Je pa najbrž problem v vinogradih, če je v tleh in rastlinah (jagodah) preveč bakra; verjetno to potem ne ravno blagodejno vpliva na vrenje ...
Da bi se odmerki povečevali tudi prvič slišim. Trend je prej obraten; količine pripravkov na ha se zmanjšujejo. Ne vem pa kako je s koncentracijami aktivnih snovi, tega nisem nikoli preračunaval.
To kar potrebuješ ti so sistemiki. Ampak ti so tudi najbolj problematični ravno v vinogradih iz zgoraj omenjenega razloga; poznejše aplikacije vplivajo na vrenje.
In ja; fungicidi so večinoma železni repertoar - torej eni in isti že ohoho let. Za to je tudi dober razlog - glivice se težko navadijo nanje. Res pa je križ s preventivnimi; em moraš rastline praktično oprat z njimi em jih malo večja rosa spere in si na začetku. Tako to pač je ...
A bi ti napisal kateri konkretni pripravki ti grenijo življenje? Al je to malo na splošno in razprava v alter stilu
Ne se hecat; če cela Slovenija neha pridelovat in uporabljat kemijo, se bo to multinacionalki poznalo manj kot pljunek. Ker FFS obvladujejo multinacionalke.
Cepca pod nickom Sandra je težko jemati resno. Lahko pa tudi, izbiraj sam
Čeprav ima tokrat vsaj delno prav; modra galica je hudo kisla in bi nanešena direktno na liste rastlino umrla. Apno je dejansko primešano za nevtralizacijo sulfatnega dela, baker je potem prost da deluje kot fungicid. Zadevo elegantno rešiš s npr cubprablau pripravkom, ki je pač posušena bordojska brozga (galica plus apno).
Da bi se nadziralo vnos bakra na površine prvič slišim. Je pa najbrž problem v vinogradih, če je v tleh in rastlinah (jagodah) preveč bakra; verjetno to potem ne ravno blagodejno vpliva na vrenje ...
Da bi se odmerki povečevali tudi prvič slišim. Trend je prej obraten; količine pripravkov na ha se zmanjšujejo. Ne vem pa kako je s koncentracijami aktivnih snovi, tega nisem nikoli preračunaval.
To kar potrebuješ ti so sistemiki. Ampak ti so tudi najbolj problematični ravno v vinogradih iz zgoraj omenjenega razloga; poznejše aplikacije vplivajo na vrenje.
In ja; fungicidi so večinoma železni repertoar - torej eni in isti že ohoho let. Za to je tudi dober razlog - glivice se težko navadijo nanje. Res pa je križ s preventivnimi; em moraš rastline praktično oprat z njimi em jih malo večja rosa spere in si na začetku. Tako to pač je ...
A bi ti napisal kateri konkretni pripravki ti grenijo življenje? Al je to malo na splošno in razprava v alter stilu
@Pepe in @Sam svoj....... Jap.... v mojih "kratkohlačnih" letih so moji stari starši , starši npr, vinograd škropili 3x. Sadje... enako. Zdravo neprimerno bolj kod sedaj. In to škropivo je bilo to, kar sem napisal. OK... kasneje se je dodalo še žveplo. @Pepe. za rdečega pajka v vinogradu nisem še slišal in mi je novo to.
@Sam svoj....okol odmerkov se mogoče nisem prav izrazil al pač. Rečmo koncentacija raztopine!! In to žvepla. Nekoč točno po predpisih in je bil učinek enak kot danes, ko nekdo poveča dozo za 100°%
Lej... muči me nič več kot ostale, ki kolko tolko skrbijo za kakšen manji sadovnjak, vinograd......
Sem si mislil, da bo debata potegnila v to smer. Me pa veseli , da ni preveč. (debata naj bo kar tako, pa ne v alter stilu Me ne zanimajo prepametovanja, ampak izkušnje teh, ki naj bi imeli nekaj pojma o teh zadevah)
Bom pa še bolj direktno napisal.
Kaj bi se zgodilo z trto, sadno drevje, če bi škropili samo z apnom, galico, žveplo. Dodajmo še kakšen insekticid
@Sam svoj....okol odmerkov se mogoče nisem prav izrazil al pač. Rečmo koncentacija raztopine!! In to žvepla. Nekoč točno po predpisih in je bil učinek enak kot danes, ko nekdo poveča dozo za 100°%
Lej... muči me nič več kot ostale, ki kolko tolko skrbijo za kakšen manji sadovnjak, vinograd......
Sem si mislil, da bo debata potegnila v to smer. Me pa veseli , da ni preveč. (debata naj bo kar tako, pa ne v alter stilu Me ne zanimajo prepametovanja, ampak izkušnje teh, ki naj bi imeli nekaj pojma o teh zadevah)
Bom pa še bolj direktno napisal.
Kaj bi se zgodilo z trto, sadno drevje, če bi škropili samo z apnom, galico, žveplo. Dodajmo še kakšen insekticid
Sem preveril; vnos bakra se nadzira in preko evidenc opravil in preko talnih vzorcev (za srečne izbrane) v ekološki pridelavi. V konvencionalni se ne preverja vnosa. So pa splošne okoljske omejitve onesnaževal (kamor spadajo tudi težke kovine) v tleh. Ampak sam vnos se pa ne madzira.
Integrirane pridelave (kot ukrep) ni več.
